Proti Postojni?

Trasa. Minister Patrick Vlačič je dejal, da je avtocestna povezava Ilirske Bistrice v osnovi zamišljena kot navezava na Postojno, najustreznejša različica pa bo znana po proučitvi razvojnih, okoljskih, ekonomskih, prometnih in drugih vidikov.

“ Pri določanju avtocestne trase bolj poslušam mesta, ki ležijo dlje od avtocestnega križa, kot pa tista, ki na njem sedijo,” je na ponedeljkovi razpravi o avtocestni povezavi Ilirske Bistrice poudaril prometni minister Patrick Vlaučič in svojo trditev podkrepil s primerom Celja in Velenja.

S tem je nakazal namero čim prej presekati vozel različnih interesov tudi na območju štirih vpletenih obučin (ilirskobistriške, pivške, postojnske in divaške) in sprejeti odloučitev o trasi, ki bo v prvi vrsti ustrezala zdaj odrezani in gospodarsko zaostali Ilirski Bistrici ter ji tako omogočila prepotrebni razvoj. Toda tudi če bi odločitev o trasi sprejeli danes, avtoceste ne bo še najmanj deset let.

Nevarnost kolapsa?
Bistričani si, kot je bilo slišati na zelo dobro obiskani razpravi, želijo, da bi avtocesto dobili čim prej, pa naj bo ta v smeri Divače, Postojne ali Razdrtega, kar so možne različice. Kot je opozoril Anton Šenkinc, župan Ilirske Bistrice, je Hrvaška namreč že sprejela odlok, po katerem se bo tovorni promet z mejnega prehoda Starod preusmeril na mejni prehod Jelšane. Lani je prek prvega potovalo 130 tisoč tovornjakov, prek drugega pa 82 tisoč. Če se ne bo pospešila vsaj gradnja mestne obvoznice, se utegne Ilirski Bistrici zgoditi popoln kolaps, je zaskrbljen Šenkinc. Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo pa bi se po njegovih besedah promet utegnil povečati tudi do štirikrat. Če odločitev o trasi avtoceste ne bo sprejeta čim prej, prebivalci že napovedujejo zapore ceste.