V nadaljevanju preberite:

• Iz vrst koalicije prihajajo prvi kritični odzivi na odločitev ustavnega sodišča, da dovoli razpis referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
• Poslanca NSi in SDS Aleksander Reberšek in Andrej Poglajen sta izpostavila po njunem mnenju levo ideološko usmerjenost sodišča, podobno je nakazala tudi vodja poslancev SDS Jelka Godec.

"Preroške besede nekdanje poslanke J. Murgel (nekdanje poslanke SMC Jasne Murgel op. STA) '...leto hitro mine, vmes menjamo ustavne sodnike' so meso postale," je na omrežju X zapisala Jelka Godec.

Ustavni sodniki so dovolili referendum na zakon, ki vsebuje člene glede davčnih razbremenitev, je poudarila. "Pa da vidimo, koliko državljanov je proti nižjim davkom na osnovna živila in ukinitvi prispevka za upokojence za dolgotrajno oskrbo itd.," se je vprašala prva med poslanci največje koalicijske stranke.

Da bo današnji dan šel v slovensko zgodovino kot "dan, ko se je ideološko kontaminirano ustavno sodišče postavilo nad ustavo," je medtem na omrežju X zapisal poslanec SDS Andrej Poglajen. "Tisti, ki bi morali varovati ustavni red, ga po novem pomagajo rušiti. Pravna država, počivaj v miru," je bil kritičen.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je medtem mnenje, da je tak razvoj dogodkov možen le v Sloveniji. "Zakon, ki nikomur nič ne jemlje ... ampak res nikomur. Potem pa večinoma levo ustavno sodišče dopusti referendum, ki po ustavi ni mogoč," se glasi njegov zapis na X.

Nekoliko drugačen pogled je medtem na isti platformi podal politolog Miro Haček. "Ustavno sodišče prijazno pomaga vladi: če zakon na referendum pade, bo vlada prihranila skoraj milijardo proračunskega denarja, če zakon ne pade, pa vlada razglasi (politično) zmago. Win-win," je navedel.

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu in državni zbor ga bo v primeru zbranih podpisov moral razpisati.

DZ je sklep o nedopustnosti referenduma konec maja sprejel po tistem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev.

Glavni argument parlamentarne večine je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, ki jih interventni zakon ureja v pomembnem delu.

Foto: Matija Sušnik/DZ SDS, poslanska skupina Ustavno sodišče je presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu ustavne prepovedi referenduma.

Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.

dezurni@styria-media.si