Westinghouse je študijo izvedljivosti pripravil za reaktor AP1000 (referenčna elektrarna Flamanville 4), EDF pa za EPR 1200 oziroma 1650, referenčna elektrarna je Vogtle 4). Študiji izvedljivosti sta stali nekaj več kot osem milijonov evrov.
Oba dobavitelja bi elektrarno dvignila nad poplavno koto desettisočletnih poplav, tako da nasipi ne bili potrebni, kar se potresne varnosti tiče, bi bile potrebne manjše prilagoditve, ki pa bi ostale znotraj predvidenih stroškov projekta.
"Računamo na 80 let obratovanja, v svetu ni nobena jadrska elektrarna projektirana za 80, ampak za 60, možno pa jo je nadgraditi," je povedal Planinc.
"Hlajenje bi bilo s hladilnim stolpom na naravni vlek, ki ne potrebuje za delovanje elektrike, okvirna višina stolpa 195 ali 180 metrov (Westinghouse)," je še povedal na današnji novinarski konferenci Gen Energije.
Časovnica ostaja enaka: leta 2028 odločitev o gradnji, če bo ta pozitivna je predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja leta 2032 in poskusno obratovanje konec leta 2039 ali leta 2040.
Pripravljalna dela se bodo sicer morala začeti že pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
Se lahko zgodi, da nam ostane ogromna gradbena jama?
Na vprašanje, ali se lahko zgodi, da izkopljemo gradbeno jamo, potem pa ne pridobimo gradbenega dovoljenja ali se odločimo, da ne bomo gradili, je generalni direktor Dejan Paravan odgovoril takole: "Običajno se pri projektih pridobi gradbeno dovoljenje, potem se naredi razpis, izbere dobavitelja itd. Pri tako velikem projektu je nekoliko drugače, to, kar zdaj vlagamo, so lahko potopljeni stroški, če elektrarne nikoli ne bo. Do sprejetja odločitve o naložbi, je točka povratka, ko se sprejme dokončna odločitev, pa točke povratka ni oziroma je zelo nesmotrna. To so na primer storili Avstrijci, ko je bila elektrarna že zgrajena, tako da imajo zdaj namesto nizkoogljičnega vira elektrike betonski spomenik."
Za pripravljalna dela, ureditev infrastrukture, ureditve namestitev delavcev in podobno, bodo seveda zaprosili za ločena gradbena dovoljenja.
Vzporedno tečejo tudi študija malih modularnih reaktorjev, od najbolj razvitih rešitev pridobivajo informacije in so v procesu naročanja študije možnih lokacij v Sloveniji, je pojasnil Bruno Glaser, poslovni direktor GEN Energije.
Finsko podjetje Fortum je pripravilo Preliminarno poročilo varnosti lokacije, ki ima tisoč strani, 700 so jih pripravili, 300 pa revidirali. "Tveganja so ocenjena po mednarodnih standardih in dobro preučena, lokacija za NEK 2 je varna," je povedala Kaisu Leino iz Fortuma, ki ima dva lastna reaktorja, pri sedmih pa je solastnik. To poročilo se bo še dopolnjevalo in bo kasneje postalo končno poročilo o varnosti lokacije.
Cena, ko se projekt izide 70 ali 100 evrov za megavat?
Na novinarski konferenci so se dotaknili tudi študije ekonomike projekta, ki so jo pripravili Mladi za podnebno pravičnost (MZPP), ki je pokazala, da bi morala biti cena elektrike vsaj 107 evrov za megavatno uro, da projekt ne bi delal izgube. Lastna študija Gen Energije je pokazala, da je potrebna cena 70,2 evra za megavatno uro.
"Ključna razlika so ocenjeni stroški kapitala, pri vseh drugih postavkah je razlike za manj kot pet evrov," je pojasnil Jan Lokar, vodilni inženir v službi inženiringa.
"Če odmislimo tehtano povprečje stroškov kapitala (WACC), sta izračuna zelo blizu, to je potrditev, da smo pri prikazu in izračunih izhajali iz zelo objektivnih predpostavk, ki so enake tistim, ki so jih uporabili nevladniki," je poudaril Paravan.
Vpliv tehtanih stroškov kapitala na naložbo je eksponenten, takšno razliko v ocenjeni potrebni ceni električne energije je nastal, ker so MTPP upoštevali strošek 3,74 odstotka, Gen energija pa 2,32 (vrednosti prilagojene za inflacijo).
Pri državnih projektih so stroški kapitala nizki, pri komercialnih pa višji, saj pri državnih investicijah tveganje prevzema država, ki zagotavlja garancijo ali kapital.
"Lastniški kapital so MZPP ocenili, kot da gre za zaseben projekt, dolžniški pa kot da gre za državni projekt. Menimo, da so uporabili previsoko oceno," je dejal Jan Lokar.
Paravan je ob tem opozoril, da uredba za vlaganje v obnovljive vire zahteva celo le 3,5 odstotka donosa na kapital in dodal, da brez aktivne vloge države tak projekt ni izvedljiv.
Gen Energija je lani ustvarila 186 milijonov evrov dobička, od tega je predvideno izplačilo 93 milijonov evrov dividende državnemu holdingu, 104 milijone evrov so namenili za blaženje visokih cen elektrike, nerazporejen dobiček znaša 51 milijonov evrov.
Paravan je ob predstavitvi poudaril, da so cene elektrike za gospodinjstva po podatkih Eurostata pri nas nižje od Avstrije in Italije, nekoliko višja od cen na Hrvaškem in dvakrat višja kot na Madžarskem, saj Hrvaška in Madžarska za gospodinjstva vodijo posebno politiko.
Pri malem poslovnem odjemu je cena pri nas nižja od vseh držav v sosesčini in od povprečja EU, podobno pri velikih poslovnih odjemalcih, kjer znaša 168 evrov in je nižja od sosed in poravnana s povprečjem EU.
janez.zalaznik@styria-media.si
Ali je oni Medved iz velenjskega rudnika še živ? Ravno pravi bi bil za izračun ekonomsko upravičene cene. Enkrat nategnjeni, …