Vlada danes poudarja, da se trudi pomagati slovenskemu gospodarstvu pri nastopanju na tujih trgih in da Libija predstavlja perspektiven trg.

Miro Petek (SDS) je na vlado konec decembra naslovil vprašanje okrog poslov v Libiji. V besedilu je navedel, da se je Slovenija v času Pahorjeve vlade ob asistenci predsednika Danila Türka izrazito naslonila na Libijo in njenega predsednika Moamerja el Gadafija, ki je na oblast prišel z vojaškim udarom in je v svetovni javnosti prepoznan kot eden največjih svetovnih samodržcev. Petek je poudaril, da mnoge države in mednarodne organizacije opozarjajo na velike kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v Libiji.

Vlada odgovarja, da pogovore in načrtovano sodelovanje z Libijo vodijo zunanje ministrstvo, javna agencija za podjetništvo, tuje investicije in gospodarska zbornica Slovenije. Na Petkovo bojazen, da bi utegnilo postati novo veleposlaništvo v Tripoliju zgolj s strani države plačana pisarna SCT, vlada odgovarja, da se "pri odpiranju vseh predstavništev v tujini ravna izključno v interesu Slovenije". Dodajajo še, da dokončna oblika slovenske prisotnosti v Libiji niti ni dorečena.

Usluga za uslugo?
Petek vlado sprašuje tudi, "ali predvideva, da bo dobilo slovensko gospodarstvo kakšen posel tudi na račun tega, da sta Slovenija in današnji predsednik države veliko pripomogla k temu, da so se leta 1999 prenehale sankcije proti Libiji". Takrat je bil Türk slovenski veleposlanik pri OZN, Slovenija pa je predsedovala varnostnemu svetu in hkrati tudi odboru za nadzor nad izvajanjem sankcij proti Libiji. Analitiki so takrat menili, da so bile sankcije proti Libiji odpravljene prehitro.

Vlada navedbe zavrača in poudarja, da odprave sankcij proti Libiji ne bi mogle biti povezane z obljubami Libije Sloveniji, saj je bila ta pogojena z izročitvijo dveh libijskih osumljencev Škotski za sojenje v primeru sestrelitve ameriškega letala nad škotskim Lockerbiejem leta 1988. Ko je osumljenca izročila, je varnostni svet sankcije suspendiral in jih leta 2003 dokončno ukinil.