Na otvoritvi varne hiše je bil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je ob odprtju čestital vsem, ki delajo na tem področju. Ob veselju nad novo pridobitvijo za ženske in otroke, žrtve nasilja pa je obžaloval, da tovrstne hiše sploh potrebujemo. Hkrati je izrekel podporo Društvu za nenasilno komunikacijo in prostovoljkam ter napovedal, da bo Ljubljana vedno pripravljena finančno podpreti tovrstne projekte.

Za Društvo za nenasilno komunikacijo je to druga varna hiša v Ljubljani, tretja v prestolnici pa pripada Društvu SOS telefon. V Sloveniji je sicer 13 varnih hiš in en krizni center. Prvo varno hišo so odprli leta 1996 v Mariboru, v njej pa se je v 12 letih zvrstilo 899 žensk z otroki. Varna hiša predstavlja varen prostor, kamor se lahko pred nasiljem odmaknejo ženske in njihovi otroci. Čeprav se na zunaj prav nič ne razlikuje od ostalih družinskih hiš, jo od njih loči bistvena značilnost – v varni hiši je z raznimi ukrepi v največji možni meri poskrbljeno za varnost stanovalk in njihovih otrok, med drugim tudi s tajnostjo lokacije.

Po osmih letih delovanja mariborske varne hiše ta zapira svoja vrata, saj Mestna občina Maribor zanjo ni imela posluha. V osmih letih namreč niso uspeli zagotoviti primernega financiranja za zagotovitev strokovnega kadra, je dejala predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin.

Skupaj z odprtjem varne hiše pa so v Mestnem muzeju odprli razstavo plakatov različnih organizacij na temo Akcije proti nasilju od leta 1991 do danes.