"Ne vem, ali sem levi ali desni, zagotovo pa na finančno ministrstvo nisem prišel zrušit socialno državo," je sinoči na zaslišanju pred odborom za finance pojasnjeval Janez Šušteršič, kandidat za finančnega ministra. Poslancem, ki so ga z vprašanji prej božali, kot ostro zasliševali in ga po dveh urah soglasno podprli, ni razkril, kje se skriva 800 milijonov evrov prihrankov.

Povedal je le, da se je pri analizi porabe med različnimi proračunskimi uporabniki pokazalo, da za iste stvari ponekod porabijo petkrat več. Pri materialnih stroških, najemanju storitev pa najemninah in obnovah je tako menda mogoče najti kar četrtino potrebnega prihranka. Pogledali pa bodo tudi, kdo je decembra hitel s čezmerno porabo.

Dva različna izračuna

Bodoči finančni minister tudi ni naklonjen davku na nepremičnine. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) "ne bo ukinjena, ampak preoblikovana", saj ne bi bilo dobro, "da se politiki spet omogoči večji vpliv pri upravljanju tega premoženja". Bo pa oblikovana strategija za upravljanje državnega premoženja. "A naša ambicija ni na hitro vse prodati," zatrjuje. Poleg tega meni, da je meja za gotovinsko poslovanje, ki je postavljena pri 50 evrih, postavljena prenizko, in je skeptičen tudi do obdavčitve luksuza, "saj ga potem pri nas sploh več ne bo".

Sicer pa bodo davčne razbremenitve, ki bodo uvedene postopno, v proračun na leto prinesle od 150 do 200 milijonov evrov manj. A spodbudile naj bi ustvarjanje delovnih mest in posledično rast potrošnje, kar naj bi ublažilo padec gospodarske rasti zaradi varčevanja pri javni porabi, je povedal Šušteršič. Poslanec Matjaž Frangež mu je nasprotoval z izračunom, da bo davčnih prihodkov manj za kar od 650 do 700 milijonov evrov in da so tudi učinki na gospodarsko rast preoptimistični.

Koalicijske davčne obljube, ki čakajo Šušteršiča

1. Znižanje stroškov dela z uvedbo socialne kapice za socialne prispevke (ni še jasno, kje bo postavljena ta meja).
2. Sprememba dohodninske lestvice (prehod v najvišji dohodninski razred se bo postavil višje; kje je ta meja, še ni jasno).
3. Proučitev vnovične uvedbe osebnih olajšav pri dohodnini za določena vlaganja.
4. Povečanje olajšave za raziskave in razvoj s 40 na 100 odstotkov.
5. Pavšalna obdavčitev za mikropodjetja. Za espeje, ki ne zaposlujejo delavcev in imajo manj kot 42 tisoč evrov prihodka, to obstaja že zdaj.
6. Znižanje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov (vsako leto znižanje za eno odstotno točko).
7. Uvedba neomejene 40-odstotne investicijske olajšave.
8. Davčne počitnice. Nova podjetja v prvem letu ne bodo plačevala davkov (ni pa jasno navedeno, katerih davkov).
9. Znižanje trošarin (ni navedeno, katerih).
10. Pravičnejša obdavčitev nepremičnin (ni navedeno, kako).
11. Posodobitev obdavčitve luksuza.
12. Z davčnega vidika enaka obravnava espejev in gospodarskih družb.
13. Podjetja bodo pomemben del davkov, ki bi jih plačala državi, lahko plačala fundacijam in skladom (na primer štipendijskim).