Kot je bilo mogoče neuradno izvedeti ob robu pogovorov koalicije na Brdu, vlada v okviru programa stabilnosti med drugim s 1. januarjem prihodnje leto načrtuje zvišanje splošne stopnje DDV za dve odstotni točki (na 22 odstotkov) in znižane stopnje za eno točko (na 9,5). To naj bi v državno blagajno prineslo 250 milijonov evrov. Sredi letošnjega leta predvideva uveljavitev davka na prodajo loterijskih srečk in davka na sladke pijače. Sredi leta naj bi uvedli tudi tako imenovani krizni davek – obdavčili naj bi dohodke fizičnih oseb. Ni še jasno, ali bi šlo za obdavčitev neto prihodkov delovno aktivnih posameznikov, ta davek pa naj bi bil le začasne narave.

Najprej na vlado

“Minister za finance je zelo kompleksno predstavil, kaj moramo storiti za uravnotežitev javnih financ,” je dejal vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Podrobnosti ni želel razkriti, saj bo vlada o ukrepih odločala v četrtek. “Dokument, o katerem smo govorili danes, je osnutek, ki bo najpozneje do petka popravljen, gre pa v smeri, kakršno smo si zastavili danes, in koalicija je pri tem enotna,” je po vrhu koalicije povedala predsednica vlade Alenka Bratušek. Potrdila je, da sta “v igri krizni davek in dvig DDV”, a tudi ukrepi na odhodkovni strani, o katerih pa konkretneje ni želela govoriti. Opoziciji nameravajo ukrepe predstaviti v sredo popoldne.

Pri davku na nepremičnine naj bi vlada po naših informacijah modernizirala in predvsem poenostavila sistem obdavčitve, s tem pa dosegla popolnejši zajem nepremičnin v obdavčitev. Glede uvedbe novih davkov (višjega DDV, davka na nepremičnine in protikriznega davka) pa se bo odločila po posvetovanju s socialnimi partnerji. Njen cilj je čimprejšnja, a postopna uvedba. Kot je znano, pa so sindikati že zagrozili, da se o ukrepih ne bodo pogajali, če bo med njimi krizni davek, ki bi pomenil dvojno znižanje plač v javnem sektorju.

Načrt vlade je sicer takšen, da bi krizni davek pozneje nadomestili novi ukrepi iz drugega paketa, ki jih namerava vlada pripraviti do konca leta.