Recept za zdravila, ki ga izda zdravnik, ima rok veljavnosti, ki ga morajo pacienti upoštevati. Velika večina zdravila dvigne takoj, kljub temu pa nekateri recepta ne izkoristijo. "Receptov, ki jim je potekel rok veljavnosti, je od novembra 2015 do vključno marca 2017 približno 1.120.000. Vseh receptov v tem obdobju je približno 18 milijonov," številke predstavijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Romana Rakovec, direktorica Gorenjskih lekarn, pravi, da se z elektronskim receptom pravila glede predpisovanja in izdajanja zdravil niso spremenila. "V kolikor v predpisanem roku pacient zdravil ne dvigne, mu predpis zapade," pravi Rakovčeva. Pravila glede veljavnosti receptov ureja Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih izdaja ZZZS.
Kaj storiti, če je recept potekel?
"Pacient mora po nov recept k zdravniku, če ima tehten razlog za to, da zdravil ni dvignil pravočasno. Drugačne poti ni," pravi Rakovčeva in dodaja, "treba pa se je zavedati, da je zdravje vendarle odgovornost vsakega posameznika. V kolikor nekdo zdravil, ki jih je predpisal zdravnik, ne dvigne pravočasno, se upravičeno posumi, da jih tudi uporablja ne ali vsaj ne v skladu z navodili."
Neupoštevanje navodil predstavlja tveganje za slabše izide zdravljenja in slabša kvaliteto življenja. Predstavlja pa tudi neracionalno porabo javnega denarja, poudarja sogovornica. Na dolgi rok namreč takšno ravnanje predstavlja višje stroške za zdravljenje za neredne paciente.
Na kaj morate paziti
V 35. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) je zapisano, da recept velja 30 dni od datuma izdaje, v kolikor ni to drugače določeno. Rok začne teči naslednji dan po predpisu recepta.
Skladno s Pravilnikom o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini se na en recept lahko predpiše eno zdravilo za eno zavarovano osebo. Glede na vrsto zdravila, mora zavarovana oseba v določenem roku recept predložiti lekarni.
Poleg že prej omenjenega 30-dnevnega roka, za nekatere recepte velja rok 24 ur. V 24 urah je namreč treba predložiti recept za zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, ki so potrebna za zdravljenje nekaterih stanj (npr. oskrba ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni, zvini, zlomi, zastrupitev, preprečitev širjenja infekcij, za zdravljenje bolezni, za katere je z zakonom predpisano zdravljenje). V treh dneh je treba predložiti recept za protimikrobno zdravilo za akutno bolezen.
Kaj pa v primeru obnovljivega recepta?
V 33. členu Pravil OZZ je zapisano, da obnovljivi recept velja za število predpisanih ponovitev oziroma največ leto dni od datuma predpisa. Pravilnik navaja, da zavarovana oseba lahko ponovno dobi zdravila na obnovljivi recept v 30 dneh pred predvideno ponovno izdajo zdravila, pred tem rokom pa le v izjemnem primeru (študijska obveznost v tujini, daljše službeno ali zasebno potovanje v tujino in podobno). V tem primeru se razlog za predčasno ponovno izdajo zdravila zabeleži.
Jeza pacientov usmerjena na farmacevte
Na NIJZ poudarjajo, da je večina uporabnikov s sistemom zadovoljna. "Sistem neprestano izboljšujemo na podlagi prejetih pobud," pravijo.
V Gorenjskih lekarnah so v letu 2016 evidentirali že 79,9 odstotka elektronsko predpisanih receptov. Rakovčeva pravi, da na delovanje sistema lahko vpliva veliko stvari, zaradi česar so tehnične težave pri eReceptu dokaj pogoste. Poleg težav z elektriko in internetno povezavo našteje še težave s programom na centralni komponenti, težave s programom na lokalnem nivoju, težave na varnostnih shemah (upravljanje kvalificiranih digitalnih potrdil). Nadgradnje sistema so precej pogoste v nočnem času ali ob nedeljah, kar predstavlja problem za dežurne služb.
"Običajno najdaljši čas pri odpravi težave, ki se pojavi, potrebuje prav čas za identifikacijo problema. Vsak segment je v domeni nekoga drugega, kar je idealen medij za izgovarjanje drug na drugega. Zdravniki in farmacevti smo pri tem popolnoma nemočni. Lahko le z grozo ugotovimo, da spet ne dela. Seveda pa vso jezo pacientov dobimo mi," poudarja Rakovčeva.
Sedem incidentov v letu in pol
"Na centralnem delu eRecepta, ki je v našem upravljanju, je od začetka nacionalne uporabe novembra 2015 do danes prišlo do sedmih incidentov, ko je centralni sistem bil nedelujoč. V vseh primerih je šlo za izpade v trajanju do dveh ali treh ur. Lokalni sistemi, ki se povezujejo na eRecept, so pod upravljanjem izvajalcev zdravstvenih storitev (zdravstvenih domov, lekarn, ipd.)," pojasnjujejo na NIJZ.
dezurni@zurnal24.si