Po jutranjem sestanku predstavnikov politike s stroko se je popoldne sestala vlada, ki je sprejala več pomembnih odločitev. Strokovna skupina predlaga popolno zaprtje države od 1. do 12. aprila.

Predsednik vlade Janez Janša predstavlja zadnje odločitve. Vlada je ocenila, da smo v bitki s časom. Zardi razširjenosti angleške variante je treba sprejeti dodatne ukrepe. "Kot ste lahko ugotovili iz predstavitve predlogov svetovalne skupine dopoldne, svetovalna skupina predlaga ukrepe, ki pomenijo zaustavitev javnega življenja v državi med 1. in 12. aprilom. Vlada je te predloge sprejela."

"Ocenili smo, da smo v bitki s časom in da tempo cepljenja, ki se sicer pospešuje, zagotavlja, da bomo tisto stopnjo precepljenosti, ki resno pomaga pri zaustavljanju epidemije, dosegli v juniju oziroma nekje na začetku poletja. Do takrat je potrebno sprejeti nekatere dodatne ukrepe predvsem zaradi razširjenosti angleške variante koronavirusa. Ta je bolj nevarna, se širi hitreje, poveča število okužb in posledično povzoroča bistveno večji pritisk na bolnišnične kapacitete, ki so tu eno ključnih meril pri presoji," je dejal Janša.

"Tisti, ki se zaradi virusa ne čutite ogrožene, spoštujte ukrepe zaradi tistih, ki so dejansko ogroženi."

Premier Janez Janša

12. aprila se bo ponovno začel uporabljati semafor sproščanja in zaostrovanja, ki bo po potrebi dopolnjenj. Uspeh ukrepov, ki dejansko predstavljajo v veliki meri zaustavljanje številnih aktivnosti, bo odvisen od doslednega izvajanja in upoštevanja. Premier je apeliral na vse, da upoštevajo ukrepe, saj bodo delovali le, če jih bomo upoštvali. Dejstvo je, da je bolje ukrepati prej kot pozneje. 

Državna uprava bo zelo omejila delovanje v teh dneh. Večina bo delala od doma. Janša apelira na gospodarstvo, da sledi temu zgledu. V omenjenm času bo šolanje potekalo na daljavo, določene omejitve bodo veljale v storitvenih dejavnostih. 

Od jutri dalje bodo veljali zaostreni pogoji za prehod meje. "V državah Zahodnega Balkana vlada alarmantnos tanje. Od tam beležimo prihod številnih oseb, ki predložijo lažna dokazila o testiranju," je pojasnil Janša. 

"Zavedam se, da je situacija neprijetna, da smo vsi utrujeni od borbe proti pandemiji," je dejal podpredsednik vlade Matej Tonin. "Edino, kar učinkuje, je omejevanje stiukov. Ker je za NSi varovanje človeških življenj vrednost, ni bilo nobenih dilem, da podpremo mnenje strokovne skupine. Neukrepanje bi pomenilo do dodatnih 500 žrtev, za nas je to nesprejemljivo," je poudaril Tonin. Poudaril je, da so izkušnje drugih držav, pri čemer je izpostavil Novo Zelandijo, da hitra in široka reakcija deluje ter da delno uveljavljanje ukrepov ne daje dodatnih rezultatov. "Zdi se mi pomembno, da prinašamo predvidljivost, kar si ljudje najbolj želijo, da vedo, kaj sledi v dnevih, ki sledijo.

"Neukrepanje bi pomenilo do dodatnih 500 žrtev, za nas je to nesprejemljivo."

Matej Tonin

Podpredsednik vlade in predsednik SMC Zdravko Počivalšek je svoje argumente proti strogemu zaprtju države predstavil že na jutranjem posvetu. "Razumem zdravstveno stroko, ki je predlagala zaprtje države in verjetno imajo v teoriji prav," je dodal. Izrazil pa je dvom, da bomo lahko v današnjem stanju duha izvedli vse ukrepe in dosegli vse učinke. Počivalšek je dejal, da je prevladal zdravstveni vidik krize in se je na gospodarstvo obrnil s pozivom, naj zaupa vladi.

Janša je obžaloval, da se opozicija ni udeležila srečanja, nenazadnje je bilo srečanje organizirano na njihovo željo, ker so želeli biti s predlogi seznanjeni preden jih vlada sprejme. 

Vodja svetovalne skupine Mateja Logar je poudarila, da je treba odločno ukrepati in onemogočiti virusu, da bi ohromil zudravstveni sistem. Misliti moramo na najbolj ranljive, pri katerih je potek bolezni težji in bo potrebno zdravljenje v bolnišnicah. 

Tako Janša kot Logarjeva sta poudarila, da se bo učinek zaprtja pokazal po 12. aprilu. Janša je poudaril, da bo uspeh, če bo stanje glede zasedenosti bolniških kapacitet in števila okužb 12. aprila vsaj takšno, kot je danes. V času zaprtja pa lahko pričakujemo, da bomo beležili višje število okužb kot danes, saj je, kot že poudarjeno, vedno prisoten zamik. 

Če bi se vmes pojavila nova različica virusa, ki bi dodatno ogrožala prebivalstvo, bo treba dodatno ukrepati. Poleg implementiranja teh ukrepov bodo napori v naslednjih tednih usmerjeni v to, da se uporabijo vse doze, ki bodo prišle in se bo tako povečala precepljenost. 

Krek: "Epidemija prehaja v sindemijo"

Vodja NIJZ Milan Krek pa je opozoril, da je virus "zelo zapleteno bitje," ki nas presneča iz meseca v mesec. "Ljudje se moramo nenehno prilagajati, da zmanjšamo posledice, ki jih virus pusti na človeku."

Opomnil je, da so danes znani podatki glede okužb pravzaprav zastareli, saj so odraz stanja širjenja virusa izpred več dni, medtem ko je zaradi hitrega širjenja angleške različice virusa stanje danes že veliko bolj resno in grozi z neobvladljivo eksponentno rastjo okužb.

Tudi Krek je ponovil, da si z zaprtjem države kupujemo čas, v katerem bomo precepili čim več ljudi in omejili pritisk na omejeno število intenzivnih oddelkov, saj imamo le okoli 200 intenzivnih postelj.

Krek je tudi poudaril, da epidemija prehaja v sindemijo - ko se združi več različnih epidemij, v tem primeru tudi druge bolezni, vključno z duševnimi. "Zato je ključno, da se pri spopadanju poenotimo, da imamo skupna sporočila in da skupaj delamo to, kar je treba za obvladanje širjenja. Zato zaprošam prebivalce Slovenije, da nas pozorno poslušpajo in nam sledijo. 

Krek je na prvem mestu med vsemi že znanimi osebnimi ukrepi opozoril na potrebo "ojačanja preventive". Virus je danes za 70 odstotkov bolj kužen in hitreje izkorišča naše napake, je opozoril. 

Epidemiološke razmere v državi se slabšajo. Včeraj so s testi PCR odkrili 640 novih okužb. Opravili so 3.461 testov, delež pozitivnih tako znaša 18,5 odstotka. Aktivnih primerov je tako 12.341, včeraj je to število znašalo 12.184. Sedemdnevno povprečje pa znaša 949,7.

dezurni@zurnal24.si