Odziv. “Najprej naj uredijo elektronsko beleženje delovnega časa; izkazalo se bo, da je tu v zdravstvu še veliko rezerv,” je sindikalist Drago Ščernjavič kritičen do ukrepov, s katerimi naj bi vlada sanirala zdravstveno blagajno.

Med ukrepi so vsi trije, ki prinašajo “takojšnje prihranke”, a tudi bodisi krčenje pravic bodisi višje izdatke državljanov za zdravstvo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo tako 123-milijonski minus pokril z: desetodstotnim znižanjem bolniških nadomestil za prve tri mesece (23 milijonov prihranka), prenosom petih odstotkov pravic iz obveznega v prostovoljno zavarovanje (88 milijonov prihranka) in dvigom deleža, ki gre iz avtomobilskega zavarovanja v zdravstveno blagajno (priliv v višini 5,6 milijona).

Zdravstvene zavarovalnice so že pred časom napovedale, da bodo zaradi dodatnih stroškov podražile zdravstvena zavarovanja za okoli šest evrov na mesec. Tako bo zdravstvena blagajna, v kateri se na leto zbere 2,4 milijarde evrov in v sistemu ne more najti niti potrebnih petih odstotkov prihrankov, minus v celoti pokrila z omenjenimi tremi ukrepi. Ker pa vlada z zakonom, ki ga je sprejela v četrtek, znižuje tudi plače za deset odstotkov (o čemer se sicer še pogaja s sindikati), strokovnjak za zdravstveno ekonomiko opozarja, da prenos stroškov z zdravstvene blagajne na zavarovalnice sploh ni potreben in je le potuha ZZZS, da ne išče notranjih rezerv.