Izmenjava policijskih baz podatkov osmih evropskih držav bo pomagala k večji raziskanosti kriminalnih dejanj, v katera so vpleteni tujci, pri mednarodnih strokovnjakih pa zaradi možnosti zlorab vzbuja pomisleke.

	Bojim se sporočila,  da dokler ni varovanja življenja in zagotovitve varnosti, ni niti pravice do zasebnosti. Peter Hustinx

Slovenska policija bo pridobila dostop do policijskih baz podatkov sedmih evropskih držav in tako lažje reševala kazniva dejanja, v katera so vpleteni tujci, enako pa bo veljalo tudi za Slovence v tujini.

Gre za sodelovanje, sklenjeno s prümsko pogodbo, ki je začela veljati včeraj. Govori o poglobitvi čezmejnega sodelovanja pri zatiranju terorizma, mednarodne kriminalitete in nezakonite migracije. Pogodba omogoča izmenjavo podatkov iz nacionalnih policijskih podatkovnih baz profilov DNK, prstnih odtisov ter baz podatkov registriranih motornih vozil med Belgijo, Nemčijo, Španijo, Francijo, Luksemburgom, Nizozemsko, Avstrijo in Slovenijo. Obenem naj bi omogočila lažjo izmenjavo podatkov pri varnostno tveganih mednarodnih prireditvah.

Ukrep naj bi pomagal tudi pri zatiranju nezakonite migracije. © AFP

Slovenija od jeseni povezana z Avstrijo

Slovenija že sodeluje v skupni delovni skupini, prva izmenjava podatkov med slovensko in avstrijsko podatkovno bazo profilov DNK pa je načrtovana že za jesen. Zanimivo je, da sta Nemčija in Avstrija z doslej izvedenimi primerjavami podatkov o DNK našli več kot štiri tisoč ujemajočih se zapisov in s tem razrešili številna kazniva dejanja, ki so bila do takrat nerešena.

Kljub temu se evropski nadzornik za varstvo podatkov Peter Hustinx ne strinja z uvedbo sistema, saj se boji, da daje prednost varnosti pred varovanjem temeljnih človekovih pravic, kar pa je tudi pravica do zasebnosti.