Prebivalci Slovenije še vedno veljamo za varčne, čeprav se varčevalne navade z
vse več možnostmi varčevanj in različnimi pričakovanji vse bolj spreminjajo. Kljub temu ima danes
povprečno slovensko gospodinjstvo približno dve tretjini prihrankov v klasičnih bančnih vlogah.
Večina se tako še vedno ne odloča za alternativne oblike varčevanja.
Varčevanje v bankah se krepi
Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se varčevanje
prebivalstva v bankah še naprej krepi. Prihranki so v prvih osmih mesecih letos dosegli
6,5-odstotno rast, kar je 3,5 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Kot navaja Umar v
zadnji številki Ekonomskega ogledala, imajo pomemben prispevek k rasti vloge na odpoklic in
kratkoročni depoziti. Celotni neto tokovi so v osmih mesecih letos dosegli vrednost 748,7 milijona
evrov, kar je 1,3-krat več kot v enakem obdobju lani. Razlog za višje stopnje rasti bi lahko po
navedbah Umarja iskali v višji rasti neto plač in v postopnem dvigovanju pasivnih obrestnih mer.
Svetovni dan varčavenja sicer obeležujemo vse od leta 1924, ko so se na srečanju v Milanu
zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav in z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja želeli
posameznike in gospodarske družbe opozoriti na pomembnost varčevanja.
Večina varčevanja še vedno v bankah
Danes je svetovni dan varčevanja, s katerim se želi posameznike in gospodarske družbe opozoriti na pomembnost varčevanja.