“Jezero je med zmernim in dobrim stanjem, kar pomeni, da je treba pritiske nanj zmanjšati do te mere, da bi do leta 2015 dosegli dobro stanje,” je pred dnevi na okrogli mizi o Blejskem jezeru, ki sta jo pripravila Društvo za varstvo okolja Bled in Lista za ljudi in prostor Bled poudarila Špela Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje, s sektorja za kakovost voda.

Blejsko jezero

Edini jezerski otok. Je tektonsko-ledeniškega izvora, dolgo 2.120 in široko 1.380 metrov, površine 1,45 kvadratnega kilometra, najgloblja točka pa je v globini 30 metrov. Na južni strani iz jezera odteka Jezernica, otok sredi jezera pa je edini naravni jezerski otok v Sloveniji.

Blejsko jezero ta čas najbolj ogrožata neurejena kanalizacija (zgrajene je je le 80 odstotkov) in potok Mišca. “Ogrožata ga tudi preveč intenzivno kmetijstvo v pojezerju in neurejena infrastruktura ob naraščajočih apetitih urbanizacije,” je pojasnila Remec Rekarjeva. Jezero je bilo v najslabšem stanju v 80. letih, k večji čistosti pa so največ prispevali izgradnja natege, gradnja kanalizacije in dovod Radovne v jezero. Kot je dejala Remec Rekarjeva, bi morali dokončati kanalizacijo in v prostorskih načrtih preprečiti pozidavo objezerske sklede. Na vse večje apetite po pozidavi zemljišč ob Blejskem jezeru je opozorila Ljuba Kapus, blejska občinska svetnica, ki je povedala, da pritiski investitorjev naraščajo, saj ob jezeru želijo graditi turistične objekte.

Hotelska nesnaga v jezero?
Presenetila pa je tudi s podatkom, da nekateri hoteli ob jezeru še niso priključeni na kanalizacijsko omrežje. “Na območju ob hotelu Toplice in pod hotelom Golf v jezero še priteka kanalizacija,” je dodala Kapusova.

Njeno trditev je zanikal župan Janez Fajfar in zatrdil, da ni nobenega hotela več, ki bi spuščal nesnago v jezero, gradnja kanalizacijskega omrežja pa bo končana v dveh, treh letih. Kritičen je bil do države, ki z jezerom (to je v lasti države) ne ravna dovolj odgovorno. “Potok Mišca, ki je prav tako v pristojnosti države, je zelo onesnažen in teče v jezero, kar 60 odstotkov izvirskih voda, ki so čiste, pa se po nepotrebnem steka v kanalizacijski sistem in bi jih lahko spustili v jezero, vendar nam država tega še ne dovoli,” je povedal Fajfar.

Občina Bled je izpadla tudi s seznama za pridobitev kohezijskih sredstev. Po županovih besedah je šlo za okoli 800 tisoč evrov, in kot je dejal, pravega razloga za to ne ve. Urediti bi morali tudi jezersko obalo, ki je v najslabšem stanju tam, kjer so tako imenovana divja kopališča. Občina Bled naj bi še letos ob jezeru postavila nekaj začasnih stranišč, o iztoku izvirskih voda in tako imenovanem M-kanalu pa so ob včerajšnjem obisku na Bledu govorili tudi z okoljskim ministrom Karlom Erjavcem.