"Od skupaj načrtovanih 96 postavk pridobivanja je bilo realiziranih 12 postavk“, "od skupaj načrtovanih 50 postavk je bilo realiziranih 6 postavk“, sta le dve navedbi iz poročila o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države, ki je objavljeno med gradivi v vladni obravnavi.
Denar rezervirajo za vsak primer
Javni zavodi, državni organi in drugi vse možne nakupe in prodaje vključijo v ta načrt, ker sicer prodaje ali nakupa ne smejo izvesti, tudi če bi se morda v tem letu našla primerna in ugodna lokacija ali zainteresiran kupec za nepremičnino, ki je ne potrebujejo.
Ker nakup načrtujejo, pa za ta namen rezervirajo tudi sredstva, ki v tem primeru ostanejo neporabljena, pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Menijo sicer, da s tem ne oškodujejo drugih proračunskih uporabnikov, za katere zaradi te "rezervacije" ostane manj denarja. "Vsak organ ima planirana svoja sredstva v proračunu, tako imenovane pravice porabe, ki jih si zagotovi v okviru priprave in usklajevanj svojega finančnega načrta in jih na koncu potrdi državni zbor. Če teh sredstev ne porabi, s tem ne oškoduje drugega organa. Sredstva pač ostanejo kot neporabljena v državnem proračunu," pravijo na ministrstvu. Dejstvo pa je, da teh "rezerviranih“ sredstev v proračunskih pogajanjih ni mogoče nameniti za kakšen drug namen, kjer bi bila tudi porabljena.
Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da "podatek o višini sredstev v načrtu, pomeni seštevek orientacijskih vrednosti nepremičnin, za katere se načrtuje nakup, in ne višine razpoložljivih sredstev za namen nakupa".
Se pa vsaj, kadar do načrtovane prodaje ne pride, vsaj ne poveča proračunski primanjkljaj, saj se namenska sredstva od prodaje lahko porabi samo za nove nakupe.