Že pred tem je možnost veta zavrnila komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Večina članov komisije se je namreč strinjala, da je sprejem zakona ter s tem pravna ureditev doslej neurejenega področja boljša rešitev kot ta, da se z izglasovanjem veta podaljša čas, ko to področje ni zakonsko urejeno.
Pridržek za rastline
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik je ponovil, da je do sprejetja zakona praktično vsakdo v Sloveniji lahko sejal seme gensko spremenjenih rastlin. S sprejemom zakona, ki mu bosta sledili še dve uredbi o odškodninah in varovalnih pasovih, pa se je postavila zakonska osnova, v kateri sajenje gensko spremenjenih rastlin ni mogoče brez izpolnjevanja določenih obveznosti.

"Ne moremo pa prepovedati gojenja gensko spremenjenih rastlin, ker smo pač člani Evropske unije," je dejal minister in dodal, da vse to ne pomeni, da Slovenija v določenih primerih, kjer bi na primer ugotavljali izrazito ogrožanje zdravja, ne bo uveljavljala varnostnega pridržka. Vendar pa slednjega ne daješ na določeno zakonodajo, ampak na določeno rastlino, ki lahko to povzroči, je dejal in poudaril: "Če bo treba, bomo dali varnostni pridržek."

Uklanjanje korporacijam
Pobudo za sprejem veta na omenjeni zakon je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Dragom Žuro (SMS), podobno pobudo so poslali tudi Združeni Zeleni.

"Zakon je bil napisan tako, da se hkrati omogoči in prepove pridelovanje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji. Slovenija naj bi z njim otežila vstop gensko spremenjenim rastlinam, hkrati pa ustregla zahtevam Evropske komisije in Svetovne trgovinske organizacije. S tem se vnovič uklanja velikim lobijem in svetovnim multinacionalkam," so prepričani v SMS.

Združeni Zeleni pa opozarjajo, da  "nihče ne ve, kaj se bo čez 10 ali 20 let zgodilo v človeku, ki zdaj uživa meso gensko spremenjenih živali. Nihče tudi ne ve, kaj se bo zgodilo s človekom, ki uživa gensko spremenjen paradižnik ali sojo". Zahtevajo tudi dolgoročne, 20- ali še večletne študije, s katerimi bi morali producenti  GSO dokazati varnost in neškodljivost svojih izdelkov.