Inflacija v Sloveniji je po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta letos ostala na razmeroma visoki ravni. Prav tako pa se višje cene hrane in goriv že prenašajo v druge cene.
"Čeprav največje inflacijske pritiske povzročajo zunanji cenovni šoki visokih cen goriv in
hrane, se je rast cen začela prenašati tudi na tiste skupine proizvodov, ki niso neposredno
povezane z dogajanji na svetovnih trgih. Letos znaša prispevek višjih cen nafte in hrane k
inflaciji štiri odstotne točke, še pomembnejši pa je prispevek sekundarnih učinkov,"
je
povedal
Vasle
.
Visoke cene bi lahko še vztrajale
|
|
|
Višje cene hrane in goriv se že prenašajo v druge cene. © EPA
|
| |
"Če se bodo trenutna gibanja cen hrane in nafte nadaljevala, se bo inflacija umirjala bistveno
počasneje tako v območju evra kot v Sloveniji,"
je menil Vasle, a dejal, da so v Sloveniji
navzoči tudi nekateri pozitivni dejavniki.
"Na inflacijo bo blagodejno vplivala upočasnjena gospodarska rast in tudi morebitno
zaostrovanje pogojev na trgu dela,"
je pojasnil.
"Eno od največjih tveganj za inflacijo pa so plače,"
je opozoril Vasle. Če bi se pritiski
za povišanje plač nadaljevali, bi to po njegovem mnenju lahko resno ogrozilo razmerja znotraj plač
in ostala makroekonomska ravnotežja, zlasti inflacijo. Simulacije po njegovih navedbah kažejo, da
bi vsaka rast plač, ki bi presegala produktivnost za eno odstotno točko, prispevala k inflaciji med
0,6 in 0,7 odstotne točke.
Umirjanje gospodarske rasti
Ključni ugotovitvi Umarja v najnovejši številki Ekonomskega ogledala sta, da nove
napovedi Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada podobno kot domače institucije
pričakujejo ciklično umirjanje aktivnosti slovenskega gospodarstva.
"Podatki kažejo, da se gospodarska aktivnost pričakovano umirja, a ostaja na razmeroma visoki
ravni,"
je dejal Vasle. Aktivnost predelovalnih dejavnosti v zadnjih mesecih po njegovih
besedah ostaja umirjena na visoki ravni. Umirjena pa je tudi rast izvoza in uvoza na začetku leta.
Vasle je ocenil predlog rebalansa proračuna, ki ga je minuli teden sprejela vlada.
"Očitno je, da gre v smeri, ki bo zagotavljala večjo restriktivnost makroekonomskih politik. To
pa bi lahko prispevalo k zniževanju inflacije,"
je sklenil Vasle.