1500 stanovanj v Mariboru, Podutiku, Kranju, Novem mestu, Kopru, Lukovici, Jesenicah, Lendavi

Foto: Saša Despot stanovanja Foto: Nava arhitekt Nova stanovanja na Rakovi jelši Foto: SSRS najemna stanovanja Foto: arhiv ssrs najemna stanovanja Maribor Foto: Anže Petkovšek stanovanja SSRS Foto: Anže Petkovšek stanovanja SSRS Foto: Anže Petkovšek stanovanja SSRS Foto: Saša Despot stanovanjski sklad RS Foto: Saša Despot stanovanjski sklad RS Foto: Saša Despot stanovanjski sklad RS
Stanovanjski sklad RS (SSRS) je v času izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 zagotovil 4870 stanovanj, še 1780 jih je v gradnji ali v načrtu. Ob izhodiščnih 3400 stanovanjih v letu 2015 bi tako lahko celo nekoliko presegel ciljnih 10.000 stanovanj do leta 2025. A še ni zagotovljenega financiranja, pravi direktor SSRS.
Oglej si celoten članek

SSRS je v tem obdobju z lastnimi investicijami zagotovil 1343 stanovanjskih enot v vrednosti okoli 201 milijon evrov. S sofinanciranjem občin in lokalnih skladov je nastalo 1062 stanovanj, pri čemer je sklad zagotovil 54,3 milijona evrov. Na trgu je kupil 412 stanovanj za skupno okoli 41 milijonov evrov, še 2054 jih je pridobil z nakupom družbe Spekter, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor SSRS Črtomir Remec, ki je vodenje sklada prevzel leta 2015.

Še dodatnih 1784 stanovanj je v načrtu, za kar bi predvidoma potrebovali 350 milijonov evrov. V letu 2015 je imel sklad 3429 stanovanj.

Foto: Saša Despot stanovanjski sklad RS "Naš cilj je bil, da bomo z vsemi aktivnostmi sklada do konca izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa zagotovili 10.000 javnih najemnih stanovanj. In če to seštejete, vidite, da bi skupaj z vsemi stanovanji v gradnji in pripravi lahko ta cilj minimalno celo presegli, pogoj za to pa so izdatna finančna sredstva, ki bi morala biti zagotovljena tako z dokapitalizacijo sklada kot tudi s krediti," je dejal Remec.

Glede na trenutno stanje namenskega premoženja SSRS je njegova kreditna sposobnost do 120 milijonov evrov. "Vse to je torej izvedljivo, pogoj pa je, da tudi politika pohiti," je dodal.

Sklad trenutno gradi oz. se pripravlja na gradnjo 1500 stanovanj po državi. Največja projekta sta Novo Pobrežje v Mariboru, kjer je predvidenih 431 stanovanj, in Glince v ljubljanskem Podutiku, kjer je v načrtu 378 stanovanj. Sledijo projekti Ob Savi v Kranju (271 stanovanj), Podbreznik v Novem mestu (103), Nova Dolinska v Kopru (91), Soseska Lukovica v Lukovici (80), Ob Kobiljskem potoku v Lendavi (76) in Partizan na Jesenicah (46).

Foto: arhiv ssrs najemna stanovanja Maribor

Projekti so v različnih fazah. Gradnja se zaključuje v Kopru, kjer pridobivajo uporabno dovoljenje, in v Novem mestu. V obeh primerih je šlo za sofinanciranje občinskih skladov v polovičnem deležu. Za projekte Lukovica, Lendava in Jesenice izbirajo ali bodo izbirali projektante in izvajalce, projekt v Kranju se projektira, prav tako je v projektiranju projekt v Mariboru.

Za Novo Pobrežje sicer še ni zagotovljenih sredstev, pri Glincah je za 60 stanovanj zagotovljen kredit Razvojne banke Sveta Evrope (CEB), za ostala tudi še ni finančnih sredstev, je povedal Remec.

Za stanovanja, ki bodo zgrajena s krediti CEB in sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, bo sklad zaračunaval neprofitno najemnino. Kot so minuli teden pojasnili na skladu, je od skupno okoli 5100 stanovanj okoli 2100 stanovanj v tržnem najemu, zanj sklad zaračunava stroškovno najemnino, ostala so oddana za neprofitno najemnino.

Remec opozarja, da je ta prenizka - v Ljubljani je denimo za polovico nižja od stroškovne - in ne omogoča gradnje novih stanovanj.

Foto: Anže Petkovšek stanovanja SSRS

"Ministrstvo za solidarno prihodnost si prizadeva, da bi dolgoročno zagotovilo, da bi bile vse najemnine neprofitne. Pri tem je velika nevarnost, da se vse skupaj tudi ustavi, saj neprofitne najemnine ne pokrivajo realnih stroškov gradnje," je opozoril.

Glede domnevne kazenske ovadbe, ki naj bi bila proti njemu vložena zaradi zaračunavanja stroškovne najemnine, je dejal, da z njo ni seznanjen. Praksa zaračunavanja stroškovne najemnine je bila uveljavljena že nekaj let prej, preden je prevzel vodenje sklada, sam je ob pomislekih vedno zahteval pravno mnenje, je dejal in dodal, da je poslovanje sklada temeljito pregledalo računsko sodišče in ni podalo niti enega priporočila. "To dokazuje, da poslujemo skrajno transparentno in zakonito," je poudaril Remec.

Država je lani SSRS dokapitalizirala za 25 milijonov evrov. Tudi letos naj bi sklad dobil 25 milijonov evrov in, če bo to porabil, še 25 milijonov evrov.

Foto: Saša Despot stanovanjski sklad RS

Kot so povedali na ministrstvu za solidarno prihodnost, je v proračunu zagotovljenih 25,5 milijona evrov za namene dokapitalizacije SSRS. "S temi sredstvi bo sklad oblikoval program sofinanciranja, iz katerega bodo sredstva prejeli lokalni skladi in občine. Sredstva skladu še niso bila namenjena, saj se še išče rešitev, ki bi omogočila podeljevanje teh sredstev lokalnim akterjem po čim bolj ugodnih pogojih," so navedli.

Da bi se lahko začelo graditi 5000 stanovanj, bi po Remčevih besedah letos potrebovali 50 milijonov, prihodnje leto 75 milijonov in leta 2026 100 milijonov evrov. Da bi lahko po letu 2026 letno začeli graditi 3000 stanovanj, bi moralo biti 100 milijonov evrov letno stalnica, poleg tega bi bili potrebni še lastni viri občin, mestnih skladov, morda družbe DSU ali pridobitev institucionalnih investitorjev po principu omejenega dobička. Slednje je ob sedanjih stroških gradnje sicer nerealno, pravi Remec.

Foto: Anže Petkovšek stanovanja SSRS

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 33

  • 12:05 4. April 2024.

    Jazbinška in (predvsem) njegovega šefa Peterleta bi morali povprašati, zakaj so obstoječa družbena stanovanja kar podarili (v večini) socialističnim pišmeuharjem …

  • 08:59 4. April 2024.

    V Mariboru je stanovanj dovolj za vse ,ki imajo denar . Novo blokovsko naselje na Studencih je prazno saj ni …

  • 08:04 4. April 2024.

    Bla, bla,.... še dokomentov nimajo, pa se že hvalijo, do kdaj boste še nasedali tem praznim ptičjim obljubam?

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.