|
Na rast slovenskega gospodarstva zelo vpliva tudi rast naših ključnih trgov, od Nemčije, Avstrije, Italije do držav Zahodnega Balkana in Rusije. Imamo diverzificirane poslovne stike, ki se nadgrajujejo, imamo tudi razmeroma intenzivno naložbeno politiko v Sloveniji, tako zasebno kot tudi javno. Andrej Vizjak
|
|
S tem se je odzval na izjave guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca glede gospodarske rasti in inflacije. Svet banke v svojem poročilu o cenovni stabilnosti v državi namreč ugotavlja, da rast inflacije ni samo posledica rasti cen hrane in naftnih derivatov, ampak tudi notranjih dejavnikov, predvsem pregretosti nekaterih sektorjev gospodarstva, pa tudi nekonkurenčnega okolja nekaterih panog, v katerih lahko ponudniki zvišujejo ceno, na kar je opozarjal že nekdanji guverner in predsedniški kandidat Mitja Gaspari.
"Strinjam se z ocenami, da so vzroki inflacije lahko bistveno širši od zgolj podražitev energentov in osnovnih živil, da so vzroki za inflacijo lahko tudi v bolj prikritih elementih, na katere opozarja guverner, in da je to pojav, s katerim se moramo spopasti čim bolj učinkovito," je povedal gospodarski minister in zatrdil, da je vlada pri sprejemu proračunskih dokumentov za prihodnje obdobje bistveno oklestila primanjkljaj.
Na ministrstvu za gospodarstvo poleg tega že pripravljajo načrt reguliranih cen za prihodnje obdobje, ki bo zelo restriktiven, tako da bo tudi to korak v smeri prizadevanj za zniževanje inflacije. "Vlada oziroma ministrstvo za gospodarstvo lahko sicer prek načrta reguliranih cen vpliva zgolj na približno 10 do 11 odstotkov cen, vse ostalo se prosto oblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpraševanja," je povedal Vizjak.
Vlada seveda nima ne ambicije ne pristojnosti določati ali vplivati na marže in poslovne odnose med gospodarskimi subjekti, želi pa si, da je to na očeh kupcev, javnosti in da "se tako ob podražitvi vidi, kaj in kdo. S tem se posledično izvrši pritisk na tistega, ki to počne neupravičeno," je povedal minister.