S preliminarnim razpisom, objavljen naj bi bil konec poletja, bodo poiskali svetovalca, ki bo pomagal pri oblikovanju novega modela družbe in iskanju strateškega partnerja, je v intervjuju za Večer pojasnil prometni minister Patrick Vlačič. "Potrebujemo pomoč tujih strokovnjakov; drugod po Evropi so proces privatizacije avtocest, ki je pred nami, izpeljali že v 90. letih," dodaja minister.

Sam je za privatizacijo Darsa, saj državljane zanimajo dobra storitev, ugodna cestnina in vzdrževanje avtoceste, ne pa, kdo je lastnik. Idealno bi bilo, če bi dobili partnerja, ki bi prevzel podjetje in njegove dolgove ter dokončal avtocestne programe, ki še čakajo na zaključek. "Sam si ne bi želel vlagatelja, ki ga ženejo zgolj finančni interesi, pač pa nekoga, ki ima ustrezno znanje in prihaja iz te branže," pravi.

Zahtevke podizvajalcev je treba obravnavati posamezno

Vlačič meni, da je treba zahteve podizvajalcev obravnavati posamično, kar se je do zdaj že pokazalo v nekaj primerih, ki so končali pred sodiščem. Pomembno pa je tudi to, da pri pogovorih sodeluje tudi glavni izvajalec. Ta naj bi vendarle bil pripravljen sodelovati, kar bi lahko pomenilo, da bi problemu prišli do dna. "Treba je sesti za mizo in rešiti probleme," je konkreten minister.

Do trenutnega položaja je po njegovem mnenju prišlo zaradi plačilne nediscipline v gradbeništvu. Če gradbeniki ne bi z denarjem od novih projektov plačevali stroškov pri gradnji prejšnjih, do krize ne bi prišlo. Pomagalo bi tudi, če bi investitoriji unovčili bančne garancije in poplačali podizvajalce. Tako bi banke zmanjšale svojo izpostavljenost, "saj so garancije za odpravo napak nižje od tistih za dobro opravljeno delo oziroma poplačilo kooperantov. Obenem bi glavni izvajalci dobili preostanek denarja iz naslova sredstev, ki jih zdaj zadržuje Dars, saj bi bili projekti tudi formalno zaključeni."

"V železnice je treba vlagati"

V fazi preoblikovanja so tudi Slovenske železnice, ki bodo po njegovem v prihodnje poslovale bolj transparentno kot doslej. Obenem poudarja, da je po vsej Evropi treba več pozornosti posvetiti nacionalnim železnicam. V Sloveniji je trenutno nujna gradnja drugega tira, projekt, katerega cena se giblje okoli 800 milijonov evrov. "Se pa glede na zahtevnost projekta tudi sam sprašujem, ali je to končni znesek," pravi Vlačič.

Ideja o velikem logističnem holdingu, v katerem bi bili združeni Slovenske železnice, Luka Koper in Intereuropa, je po ministrovem mnenju pokopana. "Tudi predsednik vlade je uvidel, da nima smisla, zadeva bi lahko uspela le, če bi bili vsi deležniki zelo vneti zanjo, v tem primeru pa je bilo prav obratno, številni deležniki so ji odločno nasprotovali," pravi o ideji, ki jo je predstavil vladni svetovalec, nekdanji šef Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn.