Minuli teden je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar opozorila, da se odpira nova migracijska pot skozi Bosno in Hercegovino in ni prav nobenega zagotovila, da poslabšanje migracijske slike ne bo zelo zaznamovalo prihajajočega obdobja. "Policija je pripravljena, tudi načrti so izdelani," je po seji vlade v izjavi za STA še dodala ministrica, ki o podrobnostih načrtov ni spregovorila.

Zelo verjetno je, da vladni načrt vključuje, da se bodo 172 kilometrom tehničnim oviram, ki trenutno obdajajo Sloveniji, pridružili še dodatni kilometri.

Novi kilometri iz skladišča?

"Če bi se na določenih izpostavljenih delih povečalo tveganje za nezakonite prehode meje, bomo dodatno postavili začasne tehnične ovire, ki so se izkazale kot koristen pripomoček," odgovarjajo na vladnem uradu za komuniciranje, ko jih je Žurnal24 vprašal, kako vlada ocenjuje učinkovitost postavljenih ovir. Ob tem dodajajo, da so policiji pri upravljanju nezakonitih prehodov meje in usmerjanju migrantov v pomoč postavljene začasne tehnične ovire, ki omogočajo učinkovito varovanje zunanje schengenske meje in celovito izvajanje varovanja ljudi in njihovega premoženja.

Koliko kilometrov rezilnih žic oziroma panelnih ograj je vlada Mira Cerarja kupila in zato plačala, še vedno ostaja neznanka, saj celotna dokumentacija v zvezi z nabavo in postavitvijo zaščitnih tehničnih ovir še vedno nosu oznako stopnje tajnosti "interno". Razkritje podatkov pa naj bi - tako vladni urad - povzročilo visoka varnostna tveganja za nacionalno varnost.

Iz dokumentacije, ki so jo pod oznako "interno" dobili člani parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ, in so jo pridobili na časopisu Dnevnik pa je mogoče razbrati, da je Zavod za blagovne rezerve z dobavitelji v letih 2015 in 2016 sklenil pogodbe za nakup skoraj 600 kilometrov tehničnih ovir v skupni višini slabih 15 milijonov evrov. Če torej vemo, da je trenutno postavljeni 114 kilometrov žičnate ograje (concertine) in 58 kilometrov panelne ograje, gre sklepati, da ima država skladišči še okoli 400 kilometrov tehničnih ovir.

Kako in kdaj bi omenjeno zalogo lahko uporabili? "Postavitev in zamenjava začasnih tehničnih ovir potekata skladno s sprejetim načrtom."

Tajne pogodbe, tajen postopek pred tožilstvom

Kot že povedano, vlada in zavod za blagovne rezerve, ki je bdel nad naročili in postavljanje, vse podatke skrivata. Zavod je celo zahteval odstranitev "javnih" transakcij z osmimi podjetji v višini 7.595.556,32 evra. Šele po posredovanju TI Slovenia in pritožbi informacijskemu pooblaščencu, ki je naložil zavodu, da z dokumenta umakne stopnjo tajnosti, so podatki transakcij z aplikacije za porabo javnih sredstev (Erar) spet javni.

Vlada o možnosti umika tajnosti z dokumentov ni razpravljala niti, ko so se pojavili dvomi, da posli niso potekali transparentno. Zaradi domnevnih nepravilnosti v postopkih se je poslanka Alenka Bratušek obrnila tudi na tožilstvo.

Tudi, kako daleč je postopek na tožilstvu, je nemogoče izvedeti, saj je tudi spis po Zakonu o tajnih podatkih (ZTP) označen s stopnjo tajnosti. Med tem na vladi pravijo, da po njihovem vedenju v zavodu do sedaj ni bilo zaznanih nobenih nepravilnosti, prav tako ne razpolagajo z nobenimi tozadevnimi dokumenti, tako da zadeve ne morejo komentirati.

Umik tajnosti z določenih dokumentov pa bo za vlado možen samo v primeru spremenjene ocene tveganja glede migracijskih tokov. Se pravi, ko se bodo za to odločili sami.

Je nedovoljenih prestopov res več? Kaj pravijo številke? Ministrstvo za notranje zadeve navaja, da je letos v prvih treh mesecih 612, lani v enakem obdobju 212. Povečalo se je tudi število prosilcev za mednarodno zaščito (letos v prvih treh mesecih 523, lani v enakem obdobju 192). Pri tem naj dodamo, da so življenje pri poskusu vstopa v državo izgubili trije posamezniki.