"Vlada oživlja idejo o malem delu"

Foto: Dejan Mijović
Foto: Dejan Mijović
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so prepričani, da vlada s predlagano reformo dela oživlja idejo o malem delu, ki naj bi ga opravljali tudi brezposelni in upokojenci.
Oglej si celoten članek

V ZSSS so opozorili, da je tedanja največja opozicijska, zdaj pa koalicijska stranka SDS zakonu takrat nasprotovala: vsi argumenti proti pa še vedno držijo.  

Malo delo, ki spodbuja dualizem, pa je po njihovih besedah v nasprotju z željo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da z reformo trga dela zmanjša segmentacijo na trgu dela.

Reforma bi morala po mnenju Dalie Cerovšek, sekretarke  sindikata Mladi plus, mladim zagotoviti več in bolj varne zaposlitve. Ob tem se je zavzela za plačana pripravništva, začetek postopka pripravljanja strategije o zaposlovanju mladih in vključitev njihovih predstavnikov vanj ter premislek o francoski medgeneracijski pogodbi, po kateri delodajalec zaposli mladega, starega do 30 let, starejšega delavca pa ne odpusti, temveč izkoristi kot učitelja mlademu. Država delodajalcu v zameno za to za pet let oprosti plačevanje prispevkov.

Za zdaj le opozarjajo

Prvi mož ZSSS Dušan Semolič verjame, da bi sistem malega dela povzročil, da bi ideja zaposlovanja za nedoločen čas "dobesedno ugasnila". Delodajalci bodo po njegovih besedah raje zaposlovali "male delavce" kot sklepali pogodbe o zaposlitvi, saj bo to zanje ceneje.

Po besedah predsednika ZSSS sicer ne želijo prehitevati z dogodki in takoj groziti z referendumom, vladajoče politike pa vendarle opozarjajo, naj ne podcenjujejo opozoril sindikatov in naj se spomnijo svojih argumentov, uporabljenih zoper malo delo pred dvema letoma.

"Ne obujajmo malega dela, ki je padlo na referendumu"

Minister za delo Andrej Vizjak je danes v Ljubljani zavrnil očitke ZSSS, da del predlagane reforme trga dela, ki se nanaša na začasna in občasna dela tudi za upokojence in brezposelne, obuja idejo malega dela, ki je pred časom padla na referendumu. Kot je dejal, namreč kot ključnega posrednika pri takšnem delu uvajajo zavod za zaposlovanje.

Vizjak je pojasnil, da v predlagani reformi trga dela obstajata dve temeljni razliki s padlim zakonom o malem delu, ki ga je pripravil njegov predhodnik Ivan Svetlik.

"Prva razlika je ta, da je začasno in občasno delo, kot ga predlagamo, možno opravljati zgolj s posredovanjem zavoda za zaposlovanje. To je izjemno pomembna varovalka, kajti zavod ima pregled nad delodajalci, ve, koliko delodajalci zaposlujejo, kateri delodajalci so tisti, pri katerih res obstaja takšno začasno in občasno delo, kjer to ni substitut za resno zaposlitev," je povedal.

Ob tem je spomnil, da bi lahko po padlem zakonu o malem delu to delo posredoval kdorkoli, ne zgolj zavod, medtem ko si v sedanji vladi želijo, da se preko zavoda ustvari "neka borza začasnih in občasnih del za brezposelne in upokojence".

Kot drugo razliko je izpostavil "bistveno" krčenje dovoljenih ur opravljenega malega dela, kar naj bi pomenilo, da bi bilo to delo res izjema.

Vizjak je povedal še, da bi začasna in občasna dela za brezposelne pomenila stik z delodajalci. "Tega ne smemo pozabiti. Zavod napoti brezposelno osebo k delodajalcu tudi na začasno in občasno delo. S tem delodajalec pridobi stik s tem delavcem, iz tega se lahko splete tudi delovno razmerje," je zatrdil.

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

  • 07:55 18. September 2012.

    sindikat bi moral pozvati narod k splošnemu strajku...strajk za eno leto..

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.