Vlada je potrdila besedili nacionalnega reformnega programa (NRP) za 2015 in 2016 ter dopolnjenega programa stabilnosti, ki ju mora do petka poslati Evropski komisiji.

"Dokumenta postavljata smernice za ukrepe v naslednjem obdobju, začenši z letošnjim letom" je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil kmetijski minister Gregor Židan.

Spodbujanje naložb, strukturne reforme in fiskalna odgovornost so glavni cilji programa, s katerim želi vlada vzpodbuditi za zdaj krhko gospodarsko rast, krizne ukrepe pa nadomestiti z dolgoročnimi.

Po besedah Židana namerava vlada javnofinančni primanjkljaj letos znižati na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa na 2,4 odstotka BDP. Leta 2017 bo javnofinančni primanjkljaj v skladu z napovedmi znašal 1,7 odstotka BDP, leta 2018 ga želi vlada znižati na 1,2 odstotka BDP, leta 2019 na 0,4 odstotka BDP, leta 2020 pa bodo javne finance po načrtih izravnane.

Konkretnejše ukrepe bodo prinesla pogajanja

Minister za javno upravo, Boris Koprivnikar  je pred sejo dejal, da so grobe številke glede ukrepov že znane, konkretnjši ukrepi pa bodo znani šele ob pripravi proračuna za 2016.

Za zdaj je jasno, da se bo uskladil minimalni osebni dohodek, ki je namenjen minimalnim življenskim potrebam. Ta naj bi se zvišala iz 269 na 288 evrov.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak se zavzema tudi za sprostitve pri otroškem dodatku in štipendijah. V petem in šestem dohodkovnem razredu bi bili tako bili višji za okoli deset odstotkov. Družine, katerih dohodki na družinskega člana padejo v višji, sedmi razred, pa bi bile v letu 2016 spet upravičene do otroškega dodatka. Za socialno politiko naj bi dodatno namenili 70 milijonov evrov.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je že napovedal, da nameravajo v prihodnjem letu izpolniti zavezo glede sprostitve napredovanj v javnem sektorju, ki bodo stale preko 180 milijonov evrov. Pri vseh ostalih ukrepih v javnem sektorju pa bodo po njegovih besedah popuščali postopno.