Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga vlada v sprejetje predlaga poslancem državnega zbora, predvideva več načinov izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe v različnih okoljih. Med njimi so formalna oskrba v instituciji ali na domu, denarni prejemek in oskrbovalec družinskega člana. Vlada predlaga tudi nove storitve v podporo ohranjanja samostojnosti in preprečevanja poslabšanja stanja ter sofinanciranje e-oskrbe.
Vlada predlaga ukinitev kriterija starosti najmanj 65 let za dostop do dolgotrajne oskrbe v instituciji.
Do leta 2025 bo do dolgotrajne oskrbe skoraj 70.000 upravičencev.
Oskrbovanci doma za starejše bodo plačali le strošek namestitve
Storitve dolgotrajne oskrbe, ki se ne bodo izvajale na domu, se delijo na bivalne skupine, kjer se zdravstvene storitve zagotavljajo v okviru patronažne službe, oskrbne domove, kjer bodo zagotovljene zdravstvene storitve, zdravstvena nega, fizioterapija in delovna terapija in negovalne domove za upravičence s kompleksnimi potrebami.
Oskrbovanci doma za starejše bodo iz svojega žepa krili samo strošek standardne namestitve, ki bo določen s pravilnikom, storitve iz pravic dolgotrajne oskrbe pa bodo pokrili javni viri.
Storitve dolgotrajne oskrbe se bodo uvajale postopoma. V prihodnjem letu je predvideno izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe v institucijah in z oskrbovalcem družinskega člana, od leta 2024 pa tudi storitve na domu in denarni prejemek.
Novo obvezno zavarovanje
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi predvideva, da vlada v prvi polovici leta 2024 pripravi predlog posebnega zakona o novem prispevku, ki ga praviloma sprejme do konca leta. Zakon bo določil pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, osnovo za plačilo prispevkov in prispevno stopnjo, način obračuna in plačevanja prispevkov, zavezance in prispevke za posebne primere.
Sredstva bi črpali tudi iz sredstev za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje
Leta 2025 bo uveljavljen zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, dotlej pa bo razliko pokrival državni proračun. Za izvajanje pravic dolgotrajne oskrbe naj bi na poseben podračun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prenesli del sredstev, zbranih iz prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
Stroški dolgotrajne oskrbe za leto 2025 so sicer ocenjeni na 744 milijonov evrov, od katerih naj bi 222 milijonov evrov pridobili iz prispevka za dolgotrajno oskrbo, 300 milijonov evrov iz prenosa obstoječih sredstev iz prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, 222 milijonov evrov pa bi zagotovil državni proračun.
Kako se bo presojala upravičenost do sredstev?
Upravičenost do koriščenja storitev se bo presojala s posebnim orodjem za oceno celotnega funkcioniranja človeka, je pojasnila vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus. Oceno bodo izdelali za to posebej usposobljeni strokovni delavci s področja zdravstva in sociale, praviloma na domu.