V ustavo bi zapisali slovenski znakovni jezik kot uradni jezik v Republiki Sloveniji. 

Za gluhe, naslušne in gluhoslepe je slovenski znakovni jezik materni jezik in ključen za uveljavljanje njihovih človekovih pravic, je pojasnila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer. 

Če bo predlog sprememb ustave, ki ga morata potrditi dve tretjini poslancev, sprejet, bo Slovenija postala peta država EU, ki bo znakovni jezik zapisala v ustavo, to so doslej storile že Avstrija, Finska, Madžarska in Portugalska. 

"Kot ministrica, pristojna za področje invalidov, sem izredno vesela, da se je vlada odločila pobudo podpreti. Gre za zelo pomembno odločitev," je dejala Klampferjeva in opozorila, da je za uporabnike znakovnega jezika to "materni jezik in njihov osnovni in edini jezik za sporazumevanje".

"Sporazumevanje in jezik ter pravica do njihove uporabe sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic. Brez komunikacije se posameznik v družbi ne more polno udejanjiti," je še opozorila ministrica.

Z vpisom slovenskega znakovnega jezika v ustavo bi njegovim uporabnikom zagotovili ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov, je po današnji seji tvitnila vlada.

Z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo se pričakuje, da država prizna slovenski znakovni jezik kot avtohton jezik skupnosti uporabnikov tega jezika, da je zavezana oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero varuje in razvija ta jezik, ter da položaj in posebne pravice uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji ureja poseben zakon.

Otroci se bodo lahko učili v svojem jeziku

Gre sicer za pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, v kateri so prepričani, da bi s tem med drugim rešili marsikatero zagato v izobraževanju in zaposlovanju gluhih in naglušnih. Ministrstvo za delo pa je pripravilo gradivo in ga medresorsko uskladilo, je dejala Klampferjeva.

Vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo bi po besedah predstavnikov zveze med drugim omogočil tudi gluhim otrokom, da se učijo v svojem jeziku in o svojem jeziku. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika jim namreč daje možnost tolmača v omejenem obsegu, ne zagotavlja pa ustreznega statusa znakovnega jezika.

V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, približno 75.000 oseb pa ima slušni aparat.

Ustava zdaj določa, da je uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina.

dezurni@zurnal24.si