Ameriška centralna banka (Fed) je pri predstavitvi metodologije stresnega preizkušanja tudi dejala, da bodo za 19 družb, ki bdijo nad polovico posojil v ameriškem bančnem sistemu, preprečili, da bi propadle - četudi bi se slabo odrezale na stresnem preizkusu. To pojasnilo po besedah nekaterih strokovnjakov ponovno poudarja že znano stališče Feda, da so glavne finančne ustanove prevelike, da bi jih pustili propasti, in da mora vlada storiti vse potrebno, da jih reši.

Dva scenarija

Stresni preizkus preveri, kako bi se banke obnesle v dveh scenarijih. Prvi predvideva, da bo brezposelnost v letu 2010 dosegla 8,8 odstotka, cene stanovanj pa se bodo znižale za 14,4 odstotka. Drugi pa predvideva 10,3-odstotno stopnjo brezposelnosti v 2010 in 22-odstoten padec cen stanovanj v letošnjem letu.

Vodilni uslužbenci ameriških bank so se sicer v petek na ločenih sestankih po vsej državi seznanili z rezultati preizkusov njihovih bank, ki jih po zakonodaji sicer ne smejo objaviti brez vladnega dovoljenja. Banke se bodo na rezultate lahko pritožile, če se z njimi ne bodo strinjale. Regulatorji jim bodo nato prihodnji petek posredovali končne rezultate, ti pa naj bi bili uradno objavljeni 4. maja. Petkova Fedova predstavitev je postregla z malo novih ali konkretnih informacij.

Stresni preizkusi, pomemben del ameriškega načrta za reševanje finančnega sistema, so sicer namenjeni okrepiti zaupanje na trgu s tem, da vlagatelje oskrbijo s podatki o moči oziroma trdnosti največjih finančnih družb. Kritiki tovrstnih preizkusov po drugi strani pravijo, da je učinek prav nasproten, torej da se s tem nejasnost le še povečuje ter tako dodatno krepi nestabilnost trga.