Minister Zdravko Počivalšek je povedal, da vlada ni obravnavala točke razprodaje državnega premoženja. Po njegovih besedah je dokument še na ministrstvu za finance in ga bo vlada obravnavala v ponedeljek. "Zavzemam se za premišljeno privatizacijo, kar pomeni za privatizacijo v korist države in podjetij, ki se prodajajo in ne v korist tistih, ki prodajajo," je dejal minister.
Napoved razprodaje državnega premoženja je že sprožila pripravo peticije, pod katero se je kot prvi podpisal ekonomist Jože Mencinger. Skupaj s podpisniki, med katerimi so akademiki in različni strokovnjaki, izražajo nasprotovanje načrtovani prodaji državnega premoženja. Vlado in poslance pozivajo, da preprečijo "razprodajo", ki je za Slovenijo dolgoročno škodljiva, in prekličejo lani sprejeti sklep o prodaji 15 podjetij.
"Gospodarskih razlogov za razprodajo ni. Finančna sredstva, pridobljena z dosedanjimi zadolžitvami, zadoščajo za odplačevanje dolgov. Prilivi v proračun so večji kot lani, presežek na tekočem računu ostaja enako velik. Trditve, da bomo kupnino porabili le za zmanjšanje dolga, so prazne. Vseeno je, ali jo porabimo za zmanjšanje dolga ali za pokrivanje primanjkljaja; le vrstni red računskih operacij je drugačen, rezultat pa je enak," je zapisano v peticiji.
Odkrili nepravilnosti sistemskih razsežnosti
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal, da bo vlada zahtevala odstop od dveh pogodb za razvojne centre gospodarstva. Pri pregledu so ugotovili več nepravilnosti sistemskih razsežnosti. Ukrepi bodo izvedeni še letos.
Slovenija je 12. decembra v Bruselj poslala odziv, za katerega upajo, da bo zadovoljil Evropsko komisijo.
Odstopili bodo od dveh pogodb. Pogodba, podpisana z razvojnim centrom Energija, je vredna 9,3 milijona evrov, pogodba z razvojnim centrom SIMIT pa 14,2 milijona evrov. Vlada bo zahtevala tudi sistemsko korekcijo v višini 10 odstotkov vrednosti sofinanciranja, kar bo naneslo okoli 12 milijonov evrov.
Na vprašanje, kakšne so bile konkretne nepravilnosti, je predstavnik službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dejal, da so prvi prostore, ki so bili kupljeni za razvojni center, uporabljali kot samski dom za večje število delavcev, ki so delali na Termoelektrarni Šoštanj. V primeru razvojnega centra SIMIT pa je šlo za nakup strojev, ki naj bi bili novi, a se je kasneje izkazalo, da to niso bili.
EU bi lahko zahtevala 150 milijonov
Kot je povedal predstavnik službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je bil datum za odgovor Evropski komisiji zadnji rok, do katerega je Slovenija morala odgovoriti, da bi preprečila večjo škodo. "Evropska komisija bi lahko zaradi nezadostnih ukrepov poleg odstopov od pogodb naložila 25-odstotno sistemsko korekcijo. Še bolj črn scenarij pa bi bil, da bi zahtevali 100-odstotno korekcijo, kar bi pomenilo 150 milijonov evropskih sredstev."
Določena sredstva iz tega naslova so bila že povrnjena. Ukrepi so bili izvedeni še pravočasno, tako da bodo lahko izvedli ponovno rotacijo in določena sredstva ponovno porabili v novih projektih. Sistemsko korekcijo pa bo moral pokriti slovenski proračun.
V primeru konkretnih odstopov od pogodb to pomeni, da bo treba vzpostaviti terjatve do teh centrov. Kot pa je še dejal predstavnik urada, so bile pogodbe zavarovane z bančnimi garancijami.