"Kdo da več," s takšnim stavkom si v večini prestavljamo dražbe, a te že nekaj časa potekajo tudi po sistemu "kdo da za manj". Uporaba elektronskih obratnih dražb naj bi bila z novim letom predvidoma obvezna za celotno državno upravo.

Desetkrat večji prihranek kot trošarine na sladke pijače

Vlada s uporabo takšnega sistema draženja in centralizacijo javnih naročil računa na kar 80,5 milijona evrov letnega prihranka. Za primerjavo to je desetkrat več denarja kot bi ga po izračunih vlade v državno blagajno prinesele razvpite trošarine na sladke pijače.

Kljub temu, da je prvo obrnjeno elektronsko javno dražbo vladni center za informatiko izpeljal že pred desetimi leti, pa se sistem še vedno ni povsem dodobra ukoreninil pri javnih naročilih. Poglavitni razlog za obrnjene dražbe je seveda prihranek – na prvi dražbi pred desetletjem, ko je vladni center za informatiko kupoval 15 strežnikov je država prihranila nekaj več kot 17 tisoč evrov oziroma 34 odstotkov celotnega nakupa. Na takratnih treh dražbah je državi strežnike želelo priskrbeti šest ponudnikov, ki so dražbo ves čas lahko spremljali in tudi nižali ceno.

Pritisk na ponudnike

Ker so cene ves čas znane in jih je možno tudi spreminjati, pa so ponudniki pod večjim pritiskom, da še bolj znižajo ceno, če želijo dobiti ceno. Šele ob koncu pa ime najuspešnejšega dražitelja postane znano.

Kljub temu, da si vlada obeta milijonske prihranek, pa na ministrstvu za javno upravo, kjer izvajajo elektronske dražbe, pravijo, da je bodoče prihranke je zelo težko ocenjevati: "Dražbe je smiselno uporabljati za "blago s police" torej blago, ki ni posebej prirejeno željam naročnika. V kolikor lahko naročnik predmet naročila zelo natančno specificira, da sama opredelitev ne dopušča kakršnihkoli nedorečenosti glede predmeta, je lahko predmet elektronske obratne dražbe vsak proizvod ali storitev."

Ob tem pa pojasnjujejo tudi, da so prednosti takšne dražbe tudi nižji stroški za razpisno dokumentacijo, kar je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja, kjer stroški priprave ponudb v fizični obliki predstavljajo relativno večji delež vseh izdatkov.