Vsa ministrstva so morala do prejšnjega četrtka ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU) v elektronski obliki poslati podatke o lastništvu nepremičnin, najemninah, parkiriščih in številu uslužbencev. Pripeti so morala celo tlorise vseh prostorov. Na ministrstvu za finance (MF) naj bi že do četrtka na podlagi tega naredili analizo, kdo se bo kam selil, da se bo čim več prihranilo. A na MF trdijo, da podatki niso "v obliki, ki bi omogočala hitro analizo", bodo pa navodila pripravili v "bližnji prihodnosti".

"Država teh podatkov do zdaj ni imela na enem mestu," nam je razlog za to zadnjo hitro akcijo razložil Stane Cvelbar, direktor direktorata za investicije in nepremičnine na MPJU.

Decentralizirano je bilo tudi upravljanje nepremičnin. "Vsako ministrstvo je pri najemanju, nakupih ali obnovah ravnalo po lastni presoji," je dejal Cvelbar. Tako se je ministrstvo za delo, "da bi se vse službe združile na enem mestu", konec lanskega leta iz lastnih prostorov preselilo v zasebne najemniške. Njihovi prostori so bili nato kar nekaj mesecev prazni.

Interna borza nepremičnin

Igor Šoltes, predsednik računskega sodišča, je do ravnanja z državnimi nepremičninami kritičen, saj so "evidence premoženja pomanjkljive". Za gospodarno upravljanje pa bi bila nujna vzpostavitev interne borze nepremičnin, da se ne bi najemali dragi zasebni prostori, medtem ko ima država prazne nepremičnine ali jih precej poceni oddaja zasebnikom, meni.

64 milijonov za najem

Supervizor razkriva, da je z najemninami in zakupninami v zadnjih osmih letih največ zaslužil Hypo Leasing. Od države je od leta 2003 dobil že 151 milijonov evrov. Koliko je med njimi čistih najemov, kot je bil primer NPU, natančno spet ne ve nihče. Eno od takih najemnih pogodb ima s Hypom tudi ministrstvo za javno upravo, je potrdil Cvelbar. "Pri lizingih težko kaj prihraniš, pri najemu pa se pogajamo," je še dejal. Ali bodo uspešni, si ni upal napovedati, saj so tudi "najemodajalci v krizi".

Država pa naj bi letos ob nekaj več kot deset tisoč lastnih nepremičninah za najemnine in zakupe odštela kar 64 milijonov evrov, je razvidno iz proračuna za letos (pred rebalansom).

Cveti biznis "adaptacije"

Drug donosen posel z državo, ki se prav tako razmeroma avtonomno deli kar na ministrstvih, so vzdrževanja in adaptacije. Nadzora, ali je denar porabljen učinkovito, tudi tu ni, čeprav se tu na leto obrne vsaj 200 milijonov evrov. Tako je (poleg cele vrste že propadlih velikih gradbincev) javno povsem neznana družba Adaptacije - vzdrževanje v osmih letih le s posli z državo zaslužila nekaj manj kot 36 milijonov evrov, razkriva Supervizor. V letih 2008, 2009 in 2010 so ji posli z državo prinesli od 70 do 80 odstotkov vseh prihodkov; samo pri ministrstvu za delo je opravila za 6,3 milijona evrov adaptacij in vzdrževalnih del.