"Posojilni krč se ne bo sam od sebe sprostil. In če se ne bo, bodo podjetja začela izgubljati sapo," je položaj ocenil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Na novinarski konferenci po seji vlade je menil, da je drugi paket ukrepov za blažitev posledic krize glede na splošni gospodarski položaj, ki se ne izboljšuje niti v Evropi niti v Sloveniji, potreben. Sam žal ne ve, ali je to tudi zadnji paket ali ne. Po njegovem kriza v Slovenijo sicer prihaja z zamikom, zato se zdi, da ni tako resna kot drugod po Evropi.

Sprejeti ukrepi naj bi zagotovili dodatne vire financiranja, ki jih zaradi nedelovanja evropskih finančnih trgov močno primanjkuje na domačem trgu denarja, ter odpravili negotovost in nezaupanje med finančnimi ustanovami ter tudi do podjetij, je povedal minister.

Vlada je zato predlagala dve jamstveni shemi, s prvo želijo pri bankah spodbuditi splošno kreditiranje podjetij. Če ta ne bi zaživela, namerava država uvesti individualna jamstva za posojila posameznih podjetij. Kot tretji ukrep Gaspari predlaga odkup terjatev, če pa tudi ta ne bo učinkovit, se bodo po njegovih besedah v težavah znašle banke same.

Ukrep bo namenjen podjetjem, ki so likvidna in solventna, je povedal Gaspari in poudaril, da jamstveni shemi v nobenem primeru ne bosta namenjeni za premoščanje posojil, ki so bila pridobljena za odkup podjetij in zavarovani z njihovimi delnicami.

Generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl je napovedal tudi manjšo rast plač v javnem sektorju, kot so je načrtovali v času, ko se je podpisovalo kolektivne pogodbe. Prav tako bodo znižali materialne stroške javne uprave. Tako bodo na ministrstvih sami pisali zakone in tako zmanjšali stroške avtorskih honorarjev, pripravili bodo uredbo o reprezentanci, zmanjšali stroške za prevoze in telefone ter zmanjšali stroške državnih proslav. V stroške prehrane v menzah državne uprave pa bodo v polni meri vključili variabilne stroške ter upoštevali obseg nadomestila za prehrano, je še pojasnil Cvikl.

Sprejete ukrepe so že pozdravili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ob tem pa opozorili, da prvi vladni sveženj za blažitev posledic finančne in gospodarske krize ni izboljšal stanja podjetij. Tako so po njihovih podatkih razmere na trgu posojil zelo slabe, čeprav imajo banke presežke denarja. Kljub padcu obrestnih mer, teh pri posojilih ne znižujejo, temveč povečujejo pribitke na obrestne mere, tako da so te zaenkrat enake ali višje kot pred krizo.

Poleg tega predlagajo še dodatne olajšave za gospodarstvo, kot so dodatne davčne olajšave, na primer za zaposlovanje brezposelnih.