Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so vložile predlog državnemu zboru, da pred ustavnim sodiščem obtoži predsednika vlade Janeza Janšo. Ta se je na ustavno obtožbo odzval v svojem stilu. "Po destruktivni nezaupnici, medijskih umorih koalicijskih partnerjev Desus, SMC ter seriji propadlih interpelacij nova patetična poteza prvorazrednih za destabilizacijo države v času epidemije," je zapisal na twitterju.

Janšo obtožujejo najhujše oblike kršenja zdravstvene oskrbe 

Stranke oopzicije v ustavni obtožbi med drugim Janeza Janšo obtožujejo zavračanja nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja. "Če bi Janez Janša v funkciji zdravstvenega ministra naročil še dodatne doze cepiva, se ne bi soočali s problemi kot se," je poudaril predsednik LMŠ Marjan Šarec in ocenil, da gre za "najhujšo obliko kršenja do zdravstvene oskrbe" državljank in državljanov saj je "cepljenje tisto, ki ga vsi priznavajo kot učinkovito v boju proti epidemiji". 

Šarec: Gre za načrtno uničevanje

Obtožnica se nanaša tudi na napade predsednika vlade na medije in izčrpavanja Slovenske tiskovne agencije. "Tukaj seveda ne gre za to, kdo je pokazal kakšno pogodbo ali ne, gre za načrtno uničevanje STA," pravi Šarec, ki je spomnil, da je STA v času osamosvajanja Slovenije nastala kot protiutež agenciji Tanjug. "Žalostno je, da tisti, ki se imajo za osamosvojitelje Slovenije, na predvečer 30. obletnice, uničujejo Slovensko tiskovno agencijo STA," je dejal  Šarec.

Nadalje Janšo obtožujejo vpletanja v delovanje tožilstva, naročanje, koga je treba ovaditi, naročanje postopkov in neimenovanje evropskih tožilcev. "Eden od očitkov je bil celo, da kandidat ne zna angleško in to je dejal pravi tisti, ki nas najbolj sramoti s svojo angleščino v tvitih, v katerih se prepira z Brusljem," pravi Šarec. 

Za uspeh ustavne obtožbe štiri opozicijske stranke potrebujejo 46 poslanskih glasov. Nova poslanska skupina, v kateri so Sluga, Lep, Zorčič in Rajić, podpisov pod ustavno obtožbo ni prispevala, kot je povedal Šarec pa se o potencialni podpori na glasovanju še niso pogovarjali. 

Fajon: Janša naj preneha pozivati k nasilju

Predsednica SD Tanja Fajon je povedala, da je v ustavni obtožbi vrsta nastavkov, ki kažejo, da predsednik vlade na podlagi ideologije krši temeljne človekove pravice in temeljne ustavne pravice. Del, ki so ga dodali v SD, se nanaša na pozivanja k nasilju kot je poobjava zapisa uporabnika družbenega omrežja, ki je poslanki Janji Sluga sporočil, da bi se ji "dve, tri okol' kepe lepo prilegli". 

"Janša hoče monopol oblasti, ki ne bo omejen z ustavo"

Avtorji so na pobudo Levice v ustavno obtožbo vnesli tudi del, ki se nanaša na prepoved referenduma in kršitev sklepa ustavnega sodišča glede nabave orožja. "Vlada Janeza Janše dnevno trka v ustavno določene meje z namenom, da bi ustavo razsula in samo sebe postavila kot edino legitimno oblast v Sloveniji," pravi koordinator Levice Luka Mesec.

"Vlada napisala zakon, po katerem bo referendum nepomemben"

Mesec je spomnil, da je vlada jeseni skušala ustvariti podlago za nakup 780 milijonov evrov vrednega orožja. Levica je v petih dneh zbrala 30 tisoč podpisov za referendum o nakupu, vlada pa je nato sprejela sklep, da je referendum nedopustne. Ustavno sodišče je nato odločilo drugače in zadržalo nabavo orožja. "Zdaj je vlada grobo posegla v ustavo in namerava obiti sodbo US in referendum tako, da je napisala nov zakon," opozarja Mesec. "V tem primeru tudi, če se referendum izvede in uspe, je irelevanten, ker si je vlada napisala nov zakon," poudarja Mesec. 

Bratušek poziva k volitvam

Na pobudo SAB-a je v predlogu tudi očitek glede ogrožanja zdrave pitne vode, ki ga vidijo v nedavno sprejeti noveli zakona o vodah. "Voda je kot pravica vseh zapisana od 2016 v ustavi in dolžnost vsake vlade bi bila, da je ta dobrina zaščitena, ta vlada pa gre v nasprotno smer," opozarja predsednica SAB Alenka Bratušek, ki je pozvala tudi k predčasnim volitvam. 

Po poslovniku DZ lahko najmanj deset poslancev predlaga DZ, da obtoži predsednika vlade pred ustavnim sodiščem. DZ po zakonu o ustavnem sodišču o predlogu obtožbe odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.