"Najvarnejše kopanje je v kopališčih z upravljavci," je poudarila Ivanka Gale, samostojna analitičarka in raziskovalka na inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Kot pravi, za kopanje priporoča vseh 37 naravnih kopalnih voda: "Kopališča na morju so pri nas res odlična, tem tesno sledijo tista na Blejskem in Bohinjskem jezeru, tudi Kolpa je skorajda sterilna."

	Po direktivi je voda slaba, če je neskladnih več kot pet odstotkov vzorcev. Pri nas to pomeni že en sam vzorec. Ivanka Gale, analitičarka in svetovalka IVZ

Dež pokvari izsledke
"Večje količine meteorne vode povzroči prelitje fekalij v vode, ki so namenjene kopanju, zato naj bi se vzorci jemali od 24 do 48 ur po dežju," je razložila Galetova. Pojasnila je, da so ravno septembra lani odvzeti vzorci celinskih in morskih kopališč nekoliko pokvarili sliko kakovosti kopalnih voda iz leta 2006: "Zaradi kratke kopalne sezone odvzamemo le devet vzorcev, pri čemer že en neskladen vzorec preseže pet odstotkov, to pa po direktivi EU že pomeni slabo vodo."

Kopalne vode v Sloveniji

Naravne kopalne vode Vključujejo 17 naravnih kopališč (štiri kopališča na celinskih vodah, 13 na morju) ter 20 območij kopalnih voda (14 na celini, šest na morju). Bazenske kopalne vode V Sloveniji je v 174 bazenskih kopališčih 581 bazenov. Kopalna sezona Pri nas traja od 15. junija do 15. septembra.

Razlike med bazeni
"Najkakovostnejša voda je v bazenih na območju Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Nova Gorica; tako po mikrobioloških kot fizikalno-kemijskih preizkusih," nam je zaupala Katarina Bitenc, ki je na IVZ odgovorna za statistiko. Kot pravi, so se v mikrobioloških preizkusih najslabše odrezali bazeni na območju ZZV Murska Sobota (21 odstotkov neskladnih vzorcev), pri čemer je slovensko povprečje deset odstotkov. Pri fizikalno-kemijskih preizkusih pa so z 62 odstotki neskladnih vzorcev najslabši rezultat dosegli bazeni ZZV Kranj, povprečje pa znaša 33 odstotkov.