Kazenska zadeva, ki jo je včeraj obravnaval senat ljubljanskega okrožnega sodišča pod vodstvom sodnice Katarine Gabrijel-Muhič, je zelo neobičajna, predvsem pa tragična. Onkološki bolnik Vasilije Pavlović iz Ljubljane je 2. aprila 2018 umrl zaradi zadušitve, ker naj bi ga 69-letna partnerica Damjana Paulin v popolnoma ležečem položaju pitala žlico za žlico.
Tožilstvo je od pregona odstopilo, zato je njegov sin Vojislav Pavlović prek pooblaščenke, Vlaste Petrucci iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, vložil zasebno kazensko tožbo zavoljo povzročitve smrti iz malomarnosti.
Zbolel za rakom
Vasilije se je v mladih letih v Slovenijo priselil iz Bosne in Hercegovine. Izšolal se je za diplomiranega inženirja, ob delu v Litostroju pa še odprl samostojno podjetništvo za kovinsko galanterijo, ki ga je v zadnjih letih pred upokojitvijo prekvalificiral v popoldansko obrt. "Bil je v odlični kondiciji. Od doma je imel le par korakov do Šmarne gore in tudi po dvakrat na dan se je povzpel nanjo, ob nedeljah na kosilo, ko je bila sezona, najraje na pečenico in kislo zelje," nam je povedal Vojislav, za prijatelje Vojko. "Pri 82 letih je bil še na Triglavu."
Le malo zatem pa je zbolel za rakom na trebušni slinavki. Za operacijo je bilo na žalost prepozno. "Živel sem v Švici, kjer sem delal kot orodjar, a sva se z očetom redno pogovarjala prek skypa in sem ga tudi redno obiskoval," je nadaljeval 53-letni Vojislav.
Zadnja leta, že pred boleznijo, je Vasilije, ki je leta 2010 postal vdovec, v hiši živel skupaj s Paulinovo, ki je, kot rečeno, včeraj sedla na zatožno klop.
Imela sem ga rada
"Imela sem ga rada, najin odnos je bil lep in spoštljiv. Skrbela sem zanj po svojih najboljših močeh. Krivde ne priznam in bom odgovarjala samo na vprašanja svojega odvetnika," je bila kratka.
Sodnica Gabrijel-Muhičeva je zato prebrala njen zagovor iz preiskave, v katerem je navedla, da sta se z Vasilijem spoznala prek oglasa in je pri njem živela tri leta: "Zadnji mesec je zelo shujšal, vendar o njegovem zdravstvenem stanju nisem vedela kaj dosti, ker o tem ni govoril, v bolnišnici pa mi niso povedali, češ da nisem sorodnica."
Pred veliko nočjo so ga odpustili domov: "Nisem vedela, da je v zadnjem stadiju raka." Po svojih besedah mu je kupila plenice, ker je pogosto odvajal, in ustrezna zdravila. "V ponedeljek zjutraj sem mu zmešala skuto, kislo smetano, česen in nadrobljen prepečenec. Dvignila sem ga v polsedeč položaj, tako da je slonel na mojem prsnem košu, in ga hranila z žličko."
Čez vikend jedel še za mizo
Nato je odgovarjala svojemu zagovorniku Matjaža Marklju: "Ko so Vaska odpustili, mi niso razložili, kaj naj bi mu pripravljala, zgledovala sem se po tem, kar je dobival v bolnišnici. Tudi tam sem ga občasno hranila, ko je imel dvignjeno vzglavje, pa mi negovalke niso rekle, da delam kaj narobe. No, čez vikend je še sam hodil in jedel, v ponedeljek pa je bil povsem oslabel, samo ležal je." Dodala je, da je Vasilije izrecno zahteval, da ga domov pelje ona in ne sin, ki da ni skrbel zanj, "le občasno je prihajal iz Švice".
Vojislav je izpovedal povsem drugače: "Po očeta smo prišli skupaj in res je želel oditi z Damjano, kar pa je razumljivo. Vedno sem imel športne, spuščene avtomobile, iz katerih bi, sploh bolan in pri svojih 190 centimetrih, le težko izstopil."
Daj, Vasko, zadihaj!
Nato se je osredotočil na usodno jutro: "Med čakanjem, da zavre voda za kavo, sem se naslonil na podboj in pogledal v dnevno sobo. Oče je ležal v vodoravnem položaju, pod glavo je imel petcentimetrsko blazino. Damjana mu je vsakič malo dvignila glavo in po kavni žlički potiskala v usta hrano, enkrat, dvakrat, trikrat zapored. To ni bilo primerno."
Odvetnik Markelj ga je prekinil: "Zakaj niste reagirali?"
"Nisem se hotel vtikati. V tistem je tudi zavrela voda in sem se vrnil v kuhinjo. Nenadoma sem zaslišal, 'Daj, Vasko, zadihaj!'. Prihitel sem v dnevno sobo. Damjana je očeta dvignila v sedeč položaj, jaz pa sem ga tolkel po hrbtu in tresel. Nenadoma mu je roka, naslonjena na njeno nogo, omahnila. 'Oče ti je umrl. Moje sožalje,' je rekla," je dejal Vojislav. "Obdukcija je pokazala, da se je oče zadušil, hrana je bila v sapniku. Če bi bil v polsedečem ali sedečem položaju, se to ne bi zgodilo."
Na naslednjem naroku 28. januarja bodo zaslišali Vasilijevega lečečega zdravnika Matica Koželja, odvetnica Petruccijeva pa tudi vztraja, da sodišče prebere Paulinin zagovor iz policijskega zapisnika, po čemer sklepamo, da je bil drugačen kot v preiskavi.
Vojislav Pavlović je zoper Damjano Paulin vložil premoženjskopravni zahtevek v višini 20.000 evrov.
Naslovna fotografija je simbolična.
dezurni@styria-media.si
Androcid ni prepoznan kot kaznivo dejanje. Ženske, one lahko ubijejo kogarkoli, pa se jim nič ne zgodi.
O tem bodo odločali tisti, ki so za to pristojni, ne pa komentarji na netu.
Kaj pa če sta sodelovala? In na koncu drugemu pol dediščine ni bila dovolj? Kdo bi vedel.