Gzim Kahrimani in Lirim Kahrimani iz Krškega, po rodu pa iz Severne Makedonija, sta bratranca in naj bi se potemtakem dobro razumela. Toda oba izdelujeta sladoled, zato sta tekmeca, in tukaj se očitno tudi sorodstvena ljubezen konča. Se je pa včeraj v Ljubljani začelo sojenje, ki priteguje precej medijske pozornosti, saj sta se na zatožni klopi ob Gzimu Kahrimaniju znašla še nekdanja krški župan Miran Stanko in podžupan Silvo Krošelj.

Foto: D. M. Silvo Krošelj

Da le ne bi prodajal sladoleda

Gzim je lastnik slaščičarne Jagoda na Cesti krških žrtev v starem mestnem jedru, le nekaj sto metrov stran pa je občina leta 2021 oddajala že nekaj časa prazen lokal. Za najem se je zanimal Lirim, ki bi tako Gzimu skočil v zelje. No ja, v sladoled.

Foto: D. M. Miran Stanko Po očitkih okrožne tožilke Petre Ferdin je Gzim zato podžupanu Krošlju med 3. marcem in 2. aprilom 2021 večkrat ponudil denarno nagrado, če bi vplival na oddajo prostorov. Ponudil naj bi mu 1000 evrov, če bi se najemna pogodba spremenila tako, da Lirim ne bi smel prodajati sladoleda, in 2000, če mu lokala sploh ne bi oddali.

Ker učinka ni bilo, naj bi Gzim, brez ponujanja "nagrade", za posredovanje zaprosil župana Stanka in pogodba je bila res spremenjena. Po četrtem členu naj bi se novi najemnik zavezal, da bo tam imel okrepčevalnico, kar bi po prepričanju tožilke omejilo njegovo opravljanje dejavnosti, če bi s prodajo sladoleda konkuriral Gzimu Kahrimaniju.

Ta je obtožen dajanja daril za nezakonito posredovanje, Krošelj za sprejemanje obljube koristi za nezakonito posredovanje, Stanko pa zlorabe položaja.

S številkama 1000 in 2000 ni mislil na evre

Pred sodnico Majo Povhe so se včeraj zagovarjali vsi trije obtoženi, najprej Gzim: "Kiosk za prodajo sladoleda imam od občine v najemu že od leta 1985. Leta 2021 sem izvedel, da bo občina oddala v najem še prostor, ki je blizu Jagode, zato mi ni bilo vseeno, da mi ustvarja konkurenco. Staro mestno jedro je majhno in ocenil sem, da bom v tem primeru le težko posloval rentabilno, preživljam pa vso družino. Govoril sem z znanci in eden mi je svetoval, da se obrnem na Silva Krošlja, nisem vedel, da je nepoklicni župan. Po SMS-sporočilih sem ga prosil za pomoč, a je bil neodziven, imel sem občutek, da se me hoče znebiti. V eno sporočilo sem zapisal številki 1000 in 2000, toda brez pojasnila, kaj pomenita. Mislil sem na kepice sladoleda, ne na evre."

Potem ko od Krošlja ni dobil konkretnih odgovorov, je naposled izvedel, da se obrača na podžupana in ne župana: "Z oddajanjem prostorov ni imel nič, obrnil sem se na napačno osebo. Zato sem stopil v stik z županom Stankom. Povedal sem mu, da moja družina ni v dobrih odnosih z Lirimovo, in da me skrbi za obstoj mojega lokala. Obljubil mi ni ničesar, le, da bo zadevo preveril. Zahteval nisem ničesar in žal mi je, da sem se na koga obrnil, sploh pa, da bi imel kdo zaradi tega težave."

Ne bi si blatil imena

Krošelj je bil kratek, vztrajal je pri zagovoru iz preiskave: "V 24 letih svojega delovanja v politiki nisem sprejel nobene podkupnine. Imam svoj vir dohodkov. O tem je škoda izgubljati besede, ker nima smisla."

V preiskavi pa je povedal, da ima Gzim Kahrimani njegovo telefonsko številko verjetno še iz časov, ko sta poslovno sodelovala: "Ker ima dober sladoled, sem ga pri njem naročal za svojo restavracijo. Sicer pa na oddajanje prostorov nimam nobenega vpliva in o tej zadevi nisem nikoli govoril z županom, ker se mi je zdela neumnost. Če je šlo pri tistih 1000 in 2000 za denar, si z njim zagotovo ne bi blatil imena. Zavračam vse obtožbe."

V skrbi za občinsko premoženje

Tudi Stanko je zatrdil, da ni naredil ničesar narobe: "Nisem ravnal samovoljno, ampak znotraj upravnih postopkov, v skladu s svojo funkcijo in v skrbi za občinsko premoženje. Nobene zlorabe položaja ni bilo."

V zagovoru v preiskavi je podrobneje razložil, od kod skrb za premoženje občine: "Gzim Kahrimani je dejal, da je njemu vseeno, če sladoled prodaja kdo drug, da ga le Lirim ne. To me je presenetilo, saj sta bratranca. Nato mi je Lirim pojasnil, da sta njuni družini skregani že dolgo. Ker med družinama vlada takšno sovraštvo, se mi je prižgala rdeča lučka. Hotel sem zaščititi premoženje občine, če bi se spor še zaostril. Noben od bratrancev pa ni nedolžen."

Po njegovih besedah je bila nova pogodba res nekoliko spremenjena, a tudi v spremenjenem členu navedena dejavnost okrepčevalnice Lirimu ni prepovedovala prodaje sladoleda: "Pri tem ga občina ne bi ovirala."

Do realizacije pogodbe nazadnje ni prišlo. Imata pa bratranca lokala tudi na Vidmu, dobrih 60 metrov narazen: Lirim ponuja hitre prigrizke, od čevapčičev do hamburgerjev, Gzim pa slaščice. In seveda sladoled.