In še šovinističen pogled na izenačevanje delovne dobe ... Po čem se Slovenke razlikujejo od Skandinavk, ki so prve dobile volilno pravico v Evropi in so tako rekoč emancipirane v vseh pogledih? Samo vprašanje je v bistvu že ponudilo odgovor, vendarle pa je pri tem bistveno tudi to, da imajo Slovenke pred očmi svoje matere, ki so skrbele za tri otroke, podpirale četrti vogal hiše in skrbele za tečnega moža, ki je po službi in dobrem kosilu moral malce oddremati pred večernim spancem. Skandinavke so ta pogled preživele že pred dvema generacijama.

Moški. Takšen pogled Slovenk, omejen s tradicijo, seveda ni skladen s tem, v kar so se spremenili moški. Emancipacija je šla namreč v obe strani in je ne po volji vseh zajela oba spola. Sodobna ženska rabi ob sebi sodobnega moškega, ki zna previti otroka, skuhati in si sam zavezati čevlje. In če ga dobi ... potem mora biti emancipirana tudi sama v vseh pogledih. Z moškega stališča je torej malce neumno, da ženskam odpiramo vrata, plačujemo kosila, jih nosimo po rokah, v povprečju živijo dlje od nas, a delale bi manj. Glavni argument za zadnje so seveda otroci. Vendar, mar ni nesmiselno, da moški s tremi otroki dela dlje kot ženska z enakim številom otrok in kot ženska brez otrok. Seveda smo šele pri ideji, ki bi se v prihodnosti lahko uresničila, ampak različnost mnenj o izenačitvi delovne dobe za oba spola je tako velika, da tudi v redakciji nismo uspeli poenotiti stališč. Očitno se vojna med spoloma še zdaleč ni končala in je emancipacija proces, ki se nikoli ne konča. Morda bi to vendarle lahko razveselilo ženski rod.