“Nihče nam ni ponudil niti centa odškodnine, želijo pa za naše ozemlje vpisati služnostno pravico v zemljiško knjigo,” je razburjen eden izmed prebivalcev zaselka Čagona pri Cerkvenjaku. Elektro Maribor (EM) tam namreč že nekaj dni opravlja rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja.
Aroganca in grožnje
Renato VrenčurNa sodišču se postopki zavlečejo, Elektro Maribor pa infrastrukturo mora obnoviti. Po mojem mnenju je najbolje, da distributer že prej popusti in strese nekaj denarja.
Okoli pet hiš se v tem kraju namreč ne strinja z namero EM, da bi brez odškodnine uporabljal njihovo zemljišče za polaganje kablov. “Mi bi zemljo odstopili za delo, služnosti pa ne bomo dovolili vpisovati. Že ta aroganca in grožnje, da če ne bomo podpisali pogodbe – s čimer jim dovoljujemo vpis služnosti in delo na ozemlju –, bomo ostali brez elektrike, so me presenetile,” dodaja zaskrbljen vaščan (njegovo ime hranimo v uredništvu). Na EM omenjenih groženj niso ne potrdili ne zanikali, dejali so, da “morajo odjemalcem zagotoviti nemoteno dobavo električne energije”.
Služnost le z odškodnino
Največji štajerski distributer električne energije pojasnjuje, da morajo za začetek rekonstrukcije najprej pridobiti služnostne pravice od lastnikov zemljišč, po katerih bo nizkonapetostni kabel potekal: “Če služnost ni pridobljena in vpisana v zemljiško knjigo, EM na tem zemljišču ne sme izvajati drugih del razen tistih, ki so določena v uredbi o vzdrževanih delih v javno korist na področju energetike. Nadzemni vod v tem primeru ostane nadzemni vod.”
S to trditvijo se strinja tudi Renato Vrenčur, strokovnjak za stvarno pravo na mariborski pravni fakulteti. Dodaja pa, da bi moral distributer lastnikom zemljišč ponuditi odškodnino. “Za lastnike vpis služnosti pomeni omejitev lastninske pravice. Če krajanom v pogodbi ne ponudijo odškodnine, so na nek način zavedeni. Če se namreč vpis služnosti v upravnem postopku zgodi zaradi nepopolne razlastitve, sledi določitev odškodnine pred sodiščem, kjer bodo lastniki zagotovo upravičeni do odškodnine – in ta nikoli ni nič,” je konkreten Vrenčur.
Očitno pa mariborski elektrodistributer uporablja drugo prakso, kot jo navaja Vrenčur. Kot je razvidno iz odgovora, ki so nam ga posredovali, prebivalcem niso ponudili odškodnine: “Elektro Maribor mora po končanju del na zemljiščih vzpostaviti prvotno stanje in povrniti morebitno škodo, ki bi nastala pri gradnji, obratovanju, vzdrževanju in nadzoru nizkonapetostnega kablovoda na podlagi zapisnika, ki ga izdela sodno zaprisežen cenilec.”