Pisma otrok z željami, kaj jim naj prinese kateri od dobrih mož, so v decembrskih dneh velikokrat napisana pod vtisom bombardiranj s televizijskih ekranov, kjer prodajalci oglašujejo igrače, za katere na prvi pogled vemo, da bodo čez nekaj tednov ali že čez nekaj dni obležale osamljene.

Enostavnih igrač se otroci hitro naveličajo, prezahtevne jim jemljejo samozavest. Starši smo v času decembrskih obdarovanj pred veliko preizkušnjo, kako izbrati igračo, ki bo otroka razveselila in hkrati oplemenitila. Zato ni dovolj, da se z obdarovanjem otrok začnemo ukvarjati decembra, tik pred prazniki.

O tem, kaj bomo otroku kupili, je treba razmišljati veliko prej, treba ga je opazovati skozi celo leto in iz tega razbrati, katera bo tista igrača, ki ne bo otroka razveselila samo zato, ker jo je videl na televiziji.

Inflacija obdarovanja
V soboto nas bo obiskal prvi dobri mož, Miklavž, sledili bodo Božički in dedki Mrazi v šolah, vrtcih, službah, pri dedkih in babicah ter nato še doma. Kmalu nas bo verjetno začela obiskovati še Befana, dobra čarovnica, ki po novem letu obdaruje otroke v Italiji.

V poplavi obdarovanj otroci dobijo več daril, kot bi si jih želeli, darila postanejo nekaj samo po sebi umevnega, otroci pa imajo občutek, da je pomembno samo to, da dobijo čim več in od vsakega nekaj.

Če velja, da postajajo v času krize odnosi pristnejši, če velja, da ima kriza to dobro lastnost, da v nas spodbudi solidarnost in dobrodelnost, bo mogoče še ena pozitivna posledica krize ta, da bodo letos darila vredna več.