El Nino ob visokih globalnih temperaturah prispeva k njihovemu dodatnemu naraščanju. Že letošnje leto bo morda rekordno, prihodnje pa bo skoraj zagotovo najtoplejše doslej. Na vreme v Sloveniji pojav nima večjega vpliva, bosta pa jesen in zima zaradi dolgoročnega segrevanja ozračja verjetno nadpovprečno topli, pravi klimatolog Gregor Vertačnik.

El Nino je naravni podnebni pojav, ki segreva površinske vode v osrednjem in vzhodnem ekvatorialnem delu Tihega oceana ter s tem spreminja vetrove, tlak in vzorec padavin po vsem svetu.

Kot je za STA pojasnil klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije RS za okolje (Arso), se letos razvija v času že zelo visokih globalnih temperatur in segretih oceanov. Ker povprečno temperaturo zraka pri tleh na svetovni ravni začasno zviša za približno 0,1 do 0,2 stopinje Celzija, bi lahko v prihodnjih mesecih prispeval k novim temperaturnim rekordom.

Že letošnje leto bi bilo lahko po povprečni globalni temperaturi rekordno, prihodnje leto pa skoraj zagotovo, je poudaril Vertačnik.

Trenutne napovedi kažejo, da bi lahko bila povprečna globalna temperatura leta 2027 okoli 1,7 stopinje Celzija nad povprečjem obdobja 1850-1900, s čimer bi presegla dosedanji rekordni odklon okoli 1,55 stopinje Celzija, dosežen predlani, je ponazoril.

Čeprav El Nino pomembno vpliva na temperaturne in padavinske vzorce predvsem v tropskih in subtropskih predelih sveta, zlasti na območjih na in ob Tihem oceanu, je njegov vpliv na Evropo in Slovenijo precej manj izrazit.

Kot je dejal Vertačnik, njegov vpliv na sezonske vremenske razmere v Sloveniji ni pomemben, obenem pa so sezonske meteorološke napovedi za naše območje precej nezanesljive. Zato za zdaj ni mogoče zanesljivo napovedati, ali nas čakata denimo bolj mokra ali suha jesen in zima.

Foto: Profimedia nevihta nad gorami dež Precej jasnejši je temperaturni trend. Po Vertačnikovih besedah bosta oba letna časa zaradi izrazitega dviga temperatur v zadnjih desetletjih najverjetneje nadpovprečno topla glede na primerjalno obdobje 1991-2020.

Tudi za širše območje Evrope zadnje sezonske napovedi meteoroloških modelov kažejo predvsem na nadpovprečno visoke temperature. Po skoraj vsej Evropi, nekoliko manj izrazito na vzhodu, je velika verjetnost nadpovprečno tople jeseni (september-november). Podobni so obeti za obdobje od novembra do januarja, kar ob trenutno izjemno toplem morju okoli večine Evrope in izrazitem segrevanju ozračja po Vertačnikovih besedah ni presenetljivo.

Manj izrazit je signal glede padavin. Napovedi sicer kažejo na nekoliko večjo verjetnost nadpovprečno mokre jeseni v zahodni in južni Evropi. V obdobju od novembra do januarja pa bi lahko bilo padavin več od povprečja v večjem delu Evrope, medtem ko je na skrajnem jugu celine verjetnost nadpovprečnih padavin manjša.

Foto: Profimedia moški z dežnikom hodi po ulici dež Pri teh napovedih je sicer potrebna previdnost, saj imajo sezonske napovedi za večino Evrope le skromno napovedno moč. "To še posebej velja za napovedovanje padavin na manjših območjih", je opozoril Vertačnik.

Letošnji El Nino se še krepi in bi bil lahko po zadnjih napovedih daleč najmočnejši vsaj od sredine 20. stoletja, odkar so na voljo dovolj kakovostni podatki. Njegovi vplivi so praviloma najizrazitejši v času zime na severni polobli.

Takrat so po Vertačnikovih pojasnilih s pojavom običajno povezane sušne razmere v Indoneziji in okolici, jugovzhodni Afriki ter severozahodnem delu Južne Amerike. Več padavin je praviloma ob obalah Peruja in Ekvadorja, na jugu ZDA, v Urugvaju z okolico ter ponekod v Aziji in Afriki. Jugovzhodno Azijo, jug Avstralije in zahod Kanade medtem pogosto zaznamuje nadpovprečno toplo vreme.

V poletnih mesecih na severni polobli je El Nino med drugim povezan s sušnimi razmerami v Indiji, na območju od Indonezije do vzhodne Avstralije in na Karibih. Obilnejše padavine lahko prinese delom Argentine in Čila, nenavadno visoke temperature pa so značilne zlasti za območja ob obalah Peruja in Ekvadorja ter ponekod v Braziliji.

Foto: Profimedia Suša Vplivi se sicer med posameznimi dogodki razlikujejo, saj El Nini niso enaki ne po moči ne po območju najizrazitejšega segrevanja Tihega oceana. Na dejanske vremenske razmere poleg tega vpliva tudi naravna vremenska spremenljivost, je dejal Vertačnik.

Po navedbah Svetovne meteorološke organizacije (WMO) za zdaj ni dokazov, da bi podnebne spremembe povečevale pogostost ali intenzivnost El Nina. Lahko pa okrepijo njegove posledice, saj je zaradi toplejšega ozračja in oceanov v podnebnem sistemu več toplote in vlage, kar lahko okrepi nekatere vremenske ekstreme, med drugim vročinske valove in močne padavine.

Razvoj samega El Nina je po Vertačnikovih besedah običajno mogoče napovedati več kot pol leta vnaprej, nekatere njegove posledice, denimo vplivi na kmetijstvo, pa lahko vztrajajo še več mesecev po njegovem vrhuncu.

Precej manj zanesljivo je napovedovanje konkretnih vremenskih in podnebnih razmer čez približno leto dni. Po Vertačnikovih besedah je za zdaj najbolj zanesljivo pričakovati, da bodo globalne temperature vsaj do prihodnjega poletja ostale zelo visoke, večino časa pa verjetno celo rekordne.

dezurni@styria-media.si