Po sestanku s poslanci koalicije, finančnim ministrom Andrejem Bajukom in ministrom za lokalno samoupravo Ivanom Žagarjem, je tako premier Janez Janša apeliral na vse parlamentarne stranke, da naj vložijo vse napore v to, da bi dosegli kompromis za sprejem pokrajinske zakonodaje. ˝To ni vladni projekt ampak slovenski projekt,˝ je dejal Janša in ob tem dodal, da je vlada pripravljena na iskanje rešitve, ki bi lahko omogočila večinsko podporo pokrajinam. Tako je pozval parlamentarne stranke, da naj vložijo dopolnila k pripravljeni zakonodaji, vlada pa bo po besedah Janše poskušala najti tudi ustreznejšo rešitev kar se tiče zagotavljanja avtonomnih virov financiranja pokrajin.

Za pokrajine enotno tudi koalicija
Sicer pa je bila še pred sprejetjem zakonodaje njena usoda negotova, saj so opozicijske stranke napovedale, da je ne bodo podprle. Podpirale jo niso niti ne poslanci koalicijske NSi. Njen poslanec Anton Kokalj je razložil, da zakona ne podpira, ker Slovenija glede na svojo konstitucijo pokrajin ne potrebuje, in opozoril, da se lahko z njegovo uveljavitvijo projekt decentralizacije spremeni v projekt regionalne centralizacije. Po sestanku pa so koalicijski partnerji uspeli najti dogovor, po katerem bodo koalicijske stranke podprle pokrajinsko zakonodajo. Kot je namreč po sestanku dejal finančni minister Andrej Bajuk , je videti sicer, da dva poslanca Nove Slovenije pokrajinske zakonodaje ne bosta podprla, toda to je pač njuna osebna odločitev.

Velike razlike med razvitimi in manj razvitimi

Prekmurje je dvajsetkrat manj razvito od osrednje Slovenije. © BOBO

Pokrajinski zakonodaji so sicer naklonjeni tudi v Združenju občin Slovenije, saj menijo, da je pripravljena v takšni meri, da bi jo bilo v državnem zboru smiselno v tej fazi potrditi. Nato pa bi jo znotraj parlamentarne obravnave dodelali v tistih segmentih, kjer se pogledi političnih strank razhajajo. Z uvedbo pokrajin bo po njihovih navedbah dosežen kakovosten preskok k hitrejšemu razvoju celotne Slovenije s posebnim poudarkom na manj razvitih območjih. Indeks razvojne ogroženosti kot merilo razvitosti obstoječih statističnih regij na primer kaže, da je razmerje med najbolj razvito (osrednjo Slovenijo) in najmanj razvito slovensko regijo (Pomurje) približno 1:20. V združenju opozarjajo, da prizadevanja za omilitev tega negativnega trenda brez ustanovitve pokrajin in decentralizacije, ki je za enakomernejši razvoj nujna, ne bodo uresničena.

SD za referendum
V opozicijski SD so sicer kot izhod iz trenutnega položaja omenili možnost, da bi poslanci opravili obravnavo zakonodaje brez glasovanja, vmes pa bi glasovali o morebitnem referendumu. Po Janševem mnenju je izvedba neobvezujočega posvetovalnega referenduma zgolj trošenje denarja in zavajanje ljudi. O primernosti zakonov za nadaljnjo obravnavo, tudi zakona o ustanovitvi pokrajin, pri katerem je potrebna dvotretjinska podpora poslank in poslancev, naj bi državni zbor glasoval v petek.

Na sestanku nič o privatizaciji
Na tokratnem sestanku pa sicer ni bilo govora o privatizaciji uspešnih slovenskih podjetij. Premier Janez Janša na sestanek ni povabil predsednika Desusa in SLS Karl Erjavec in Bojan Šrot , ki sta na sestanku pod točko razno nameravala odpreti vprašanje prodaje državnega premoženja v slovenskih podjetjih, predvsem v Telekomu Slovenije. Kot je znano, sta prav Šrot in Erjavec med najbolj glasnimi nasprotniki prodaje Telekoma Slovenije tujcem, pomisleke pa imata tudi pri drugih prodajah podjetij v državni lasti. 

Glavni tajnik SLS Rok Ravnikar je potrdil, da Šrot ni dobil vabila. Predsednik DeSUS in obrambni minister Karl Erjavec pa je za POP TV ocenil, da je to precej nenavadno. "Ponavadi smo bili na takšnih sestankih prisotni tudi predsedniki strank in vsi ministri," je še povedal Erjavec. Obvestilo o sestanku so sicer v vednost dobili vsi ministri, kar je  potrdil tudi Erjavec.