Geithner je svojo odločitev sprejel po tem, ko je pravosodni minister New Yorka Andrew Cuomo ugotovil, da je AIG denar že izplačal, pri čemer je 73 posameznikov dobilo najmanj milijon dolarjev. Cuomo je v pismu predsedniku odbora za finance v predstavniškem domu kongresa Barneyju Franku iz Massachusettsa sporočil tudi, da je enajst od teh, ki so že dobili milijone, podjetje že zapustilo. Gre za trgovce z izvedenimi finančnimi instrumenti oziroma tako imenovanimi inštrumenti za zavarovanje kreditnega tveganja (credit default swaps) iz londonske pisarne AIG, ki so podjetje spravili v težave.

Demokrati v senatu in predstavniškem domu pripravljajo tudi predlog zakona, po katerem bi bonuse vsem direktorjem podjetij, ki prejemajo državno pomoč, visoko obdavčili. Vsak bonus nad sto tisoč dolarjev na leto bi bil po predlogu obdavčen stoodstotno. Vodja demokratov v senatu Harry Reid iz Nevade je dejal, da vsega denarja direktorji ne bodo obdržali, newyorški senator Charles Schumer pa jih je pozval, naj bonuse prostovoljno vrnejo, sicer jim jih bodo tako ali tako odvzeli.

Trgovanje z inštrumenti za zavarovanje kreditnih tveganj (CDS) se je razpaslo od vrednosti nekaj milijard na začetku 21. stoletja do 45 tisoč milijard sredi leta 2007. Pri tem pa je bil na primer ameriški hipotekarni trg vreden le 7100 milijard. CDS so neke vrste zavarovalniške pogodbe, ki obljubljajo pokritje izgub določenih vrednostnih papirjev, kot so na primer vrednostni papirji na temelju hipotekarnih kreditov.

Banke in skladi si jih prodajajo med seboj, pri čemer se plača zavarovalna premija, da si kupci zagotovijo mirno spanje. Ker nihče ni računal na to, da bo balon počil, je zavarovalnica AIG služila dobre denarje z zavarovanjem vrednostnih papirjev, pri čemer seveda ni imela denarja za pokritje izgub v primeru propada trga. To se je zgodilo in na pomoč je morala priskočiti država. Problem je bil v tem, da trg inštrumentov za zavarovanje kreditnih tveganj ni bil reguliran in AIG je zavaroval veliko več, kot je bil dejansko sposoben pokriti.