Najpogostejše je verbalno nasilje, kar 43 odstotkov dijakov prvih letnikov pa bi sodelovalo pri nasilju nad nekom, ki ga ne marajo, je rezultate raziskave povzela članica DOS Eva Semič. Dijaki se po njenih besedah pred nasiljem večkrat branijo verbalno kot fizično, pri čemer se s fizično silo brani četrtina dijakov. Raziskava je pokazala, da se samo 13 odstotkov dijakov z nasiljem še nikoli ni srečalo, zato dijaško organizacijo skrbi, da se povečuje delež dijakov, ki spodbuja nasilje.
Premalo pomoči žrtvam nasilja
|
|
Kot je pokazala raziskava, dijaki kot vzrok za nasilje navajajo stresno okolje in tekmovalnost. 44 odstotkov dijakov prvih letnikov in 56 odstotkov dijakov tretjih letnikov je odgovorilo, da se žrtvam nasilja ne pomaga dovolj, vendar si 57 odstotkov dijakov prvega letnika pogovora s svetovalcem niti ne bi želela. |
Dijaki so v raziskavi kot vzrok za nasilje najpogosteje navedli stres, ljubosumje in posameznikov videz, pravi Semičeva. Največ dijakov, 42 odstotkov, bi se vmešalo v dogajanje, ko se izvaja nasilje posameznika nad posameznikom, 39 odstotkov dijakov nasilje samo opazuje, 16 odstotkov bi se jih za žrtev zavzelo verbalno in 12 odstotkov fizično.
Čeprav bi kar 19 odstotkov učencev v primeru spora med posameznikoma na pomoč poklicalo učitelja, se učitelji redko odzovejo, kaže raziskava. 40 odstotkov dijakov prvega letnika in 43 odstotkov dijakov tretjega letnika je namreč navedlo, da učitelj redko pomaga ustaviti nasilje.
Za alternativne načine kaznovanja
Pri vprašanju o primernejšem načinu preprečevanja nasilja je kot ustrezen ukrep za odslužitev
kazni in ne samo izrečena kazen navedlo 37,5 odstotkov dijakov, 21 odstotkov dijakov pa bi kazni
dodalo tudi opravičilo in dodatno dejanje v prid žrtvi. Dijaki se namreč, tako Semičeva, nagibajo k
alternativnim vzgojnim ukrepom.
Dijaki prvih letnikov se v 57 odstotkih strinjajo s kaznovanjem nasilnežev kot primernim načinom reševanja nasilja, medtem ko 70 odstotkov dijakov tretjih letnikov meni, da to ni primeren način reševanja problemov.
Dijaška organizacija bo rezultate raziskave posredovala tudi pristojnim institucijam, med drugim varuhinji človekovih pravic in ministrstvu za šolstvo in šport.