"Med uživalci zagotovljene pokojnine so večinoma tisti, ki bi sicer imeli odmero od najnižje pokojninske osnove. Delež zagotovljenih pokojnin in odmer od najnižjih pokojninskih osnov je v letu 2024 znašal 36,5 odstotka," so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Delež je še narasel, saj je bil leto prej 35,5 odstotka. 

Denar za doplačilo do zagotovljene pokojnine ne gre iz pokojninske blagajne, ampak iz proračuna.  "Po 161. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23, v nadaljnjem besedilu: zakon), se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva za del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom pokojnine določene v tretjem oziroma četrtem odstavku 39. člena zakona," so pojasnili na ministrstvu.

 Za izplačilo zagotovljene pokojnine je šlo lani iz proračuna 34,3 milijona evrov.

Pokojninski sistem je zavarovanje, ampak socialno zavarovanje

"Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zavarovanje, kar pomeni, da morajo biti izplačani zneski sorazmerni z vplačanimi prispevki. Osebe, ki so v sistem vplačevale več ali pa daljše obdobje, so torej upravičene do višje pokojnine," razlagajo na ministrstvu. Foto: Saša Despot upokojenci

"Ker pa gre skladno z Ustavo RS za sistem socialnega zavarovanja, pa le-ta vsebuje tudi določene elemente solidarnosti, ki se kažejo v odmeri pokojnine od najnižje in najvišje pokojninske osnove, kar pomeni, da se od nižje/najvišje pokojninske osnove pokojnina ne more izračunati, kljub temu da je morebiti zavarovanec v sistem vplačeval od nižjega/višjega zneska. Osebam, ki so vplačevale prispevke od nižje zavarovalne osnove in je zato njihova pokojninska osnova nižja od najnižje predpisane (le-ta se določi v višini 76,5 % povprečne plače), zaradi načela solidarnosti odmeri pokojnina od najnižje pokojninske osnove, kar pomeni, da so upravičene do višje pokojnine, kot pa bi bile v primeru strogega zavarovalnega načela. Pravica do pokojnine je tako pravica iz socialnega zavarovanja in je v bistveni povezavi s plačevanjem prispevkov in s trajanjem dobe, v kateri so bili plačani prispevki. Sistem poleg tega vsebuje tudi druge solidarnostne elemente – npr. najnižjo pokojnino, zagotovljeno višino pokojnine in tudi institut najnižje invalidske pokojnine," so še dodali.

V osmih letih s 500 prilezla že na skoraj 800 evrov

Zagotovljena pokojnina je bila uvedena 1. oktobra 2017. "Razlog za uvedbo instituta zagotovljene najnižje pokojnine za t. i. polno pokojninsko dobo je bilo dejstvo, da je v letu 2017 za moškega znesek pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe brez dokupa, znašal 456,37 evra, in je bila torej pokojnina za t.i. polno pokojninsko dobo moškega nižja od cenzusa za varstveni dodatek, ki je v letu 2017 znašal 470,76 evrov. Z namenom, da upokojencem po 40 letih dela na centrih za socialno delo ne bi bilo potrebno zaprošati za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, je bil določen (izhodiščni) znesek zagotovljene pokojnine v višini 500 evrov," so pojasnili na ministrstvu.

Med upokojenci, ki so se lani upokojili, je povprečna odmerjena starostna pokojnina znašala 1080 evrov neto, med moškimi in ženskami pa ni velike razlike, med moškimi je bilo povprečje 1097, med ženskami pa 1064 evrov. Povprečna starostna pokojnina brez delnih pokojnin je lani znašala 1018 evrov. To je razlika med moškimi in ženskami veliko večja, pri ženskah je 981, pri moških pa 1060 evrov. 

"Do zagotovljene pokojnine so upravičeni zavarovanci, ki pridobijo pravico do starostne, invalidske ali vdovske pokojnine po določbah zakona in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Upravičenci so tudi vsi uživalci starostnih in invalidskih pokojnin, ki so to pravico pridobili po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih v preteklih obdobjih. Sistem zagotovljene višine pokojnine je zastavljen na način, da nagrajuje tiste posameznike, ki so delali ali pa plačevali prispevke dlje časa oziroma t.i. polno pokojninsko dobo. Tako imenovana polna pokojninska doba znaša po trenutno veljavni ureditvi 40 let pokojninske dobe, tako za moške kot za ženske," so poudarili na ministrstvu.

Ob uvedbi je zagotovljena pokojnina znašala 500 evrov, ker se usklajuje kot druge pokojnine, pa se je od uvedbe zvišala za 56,38 odstotka in danes znaša 781,94 evra.

"Trenutno zneski sledijo omenjenemu cilju oziroma namenu uvedbe tega instituta. Od 1. 4. 2025 znaša cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo 726,31 evra, znesek zagotovljene pokojnine je na dan 1.1.2025 znašal 748,27 evra in skupaj z uskladitvijo pokojnin za leto 2025 v višini 4,5% znaša 781,94 evra," ugotavljajo na ministrstvu.

janez.zalaznik@styria-media.si