V petdesetih letih je v Sloveniji samomor storilo skoraj 27 tisoč ljudi, od tega 20.714 moških in 6.142 žensk. Na leto to pomeni povprečno 524 ljudi, in sicer 405 moških ter 119 žensk. Že leta 1960 so zabeležili več kot 25 samomorov na sto tisoč prebivalcev, število je veljalo tudi za obdobje med letoma 2000 in 2006. V zadnjih dveh letih pa se je ta količnik samomorilnosti znižal na 22 oziroma 20.

Ogroženi starostniki

Glede samomora starostniki pri nas predstavljajo zelo ogroženo skupino, saj je po številu samomorov med ljudmi, starejšimi od 65 let, Slovenija prva na svetu. Po podatkih raziskav WHO je smrt zaradi samomora pri starejših ljudeh najpogosteje posledica depresije.

Samomor sicer poskuša storiti več žensk kot moških, vendar je Slovenija tudi po številu samomorov med ženskami v svetu visoko uvrščena, in sicer na tretje mesto. Samomorilnost je najvišja med ovdovelimi in ločenimi moškimi, najnižja pa med samskimi in poročenimi ženskami.

Povprečna starost umrlega je 51 let, kar je celi dve desetletji manj od povprečne starosti človeka, ki umre naravne smrti. A samomori se dogajajo v vseh življenjskih obdobjih in ne le v mlajših in srednjih letih. Samomor med otroki, mlajšimi od 15 let, je v Sloveniji sicer redkejši, saj velja splošno pravilo, da se število samomorov s starostjo povečuje.

Posebnost Vzhodne Evrope

Dve tretjini samomorilcev v Sloveniji se odločita za smrt z obešanjem, kar je posebnost držav Vzhodne Evrope.

Razlike v samomorilnosti tudi med regijami
Intenzivnost samomorilnosti je v Sloveniji odvisna tudi od regije, razlike med njimi pa so izjemno velike, med severovzhodno in jugozahodno Slovenijo več kot trikratne. V zadnjem desetletju je najvišji količnik samomorilnosti na severovzhodu države, proti jugozahodu pa se zmanjšuje. Najbolj prizadete regije so tako Prekmurje, Štajerska, Koroška in Dolenjska.