Po podatkih Nacionalnega inštututa za javno zdravje (Nijz) je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk), kar je 37 samomorov več od leta poprej, čeprav lahko rečemo, da v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih na srečo trend samomorilnosti upada.

"Od leta 1999 dalje upada količnik samomora pri obeh spolih in v vseh starostnih skupinah. Izjeme so starostna skupina med 50. in 59. letom ter nad 80 leti pri moških in starostna skupina med 30. in 39. letom pri ženskah," je poudarila Saška Roškar z Nijz. 

Največ samomorov na vzhodu države

Moški so torej precej bolj samomorilni od žensk, v razmerju ena proti štiri. V primerjavi števila samomorov s slovenskim povprečjem od leta 1999 pa po večjem številu samomorov izstopajo zasavska, spodnje posavska, koroška, savinjska, podravska in pomurska regija.

Manj samomorov od slovenskega povprečja so ugotovili na obalno-kraški, goriški, osrednje slovenski, primorsko-notranjski regiji ter na Gorenjskem in v jugovzhodni Sloveniji.

Slovenija se deli na pol

Izstopa torej vzhodni del države, lani je bilo največ smrti zaradi samomora na sto tisoč prebivalcev na Koroškem, in sicer 36,46, najmanj pa v primorsko-notranjski regiji (11,42).

"Če pogledamo gospodarsko razvitost, je tam zagotove zagotovo slabše kot v osrednjih in zahodnih delih Slovenije. Gre za predele, kjer imajo najnižji dohodek na prebivalca, večinoma so to ruralna področja, in še en pomemben dejavnik je tam bolj prisoten; alkohol. Poglejte, tudi v zahodnem delu (Goriška Brda) je alkohola veliko, pa tam ne beležijo veliko samomorov. Torej ne gre za to, kje je alkohol bolj prisoten, gre za kulturo pitja. Raziskave so pokazale, da je vzhodni del Slovenije tisti, kjer je bistveno več diagnoz povezanih z alkoholom, te pa se povezujejo s samomorilno ogroženostjo. Alkohol povečuje impulzivnost, je zelo pomemben,"  nam je na vprašanje, zakaj se Slovenija na tem področju deli na na pol, odgovorila Roškarjeva.

Strah pred razkritjem psiholoških težav

"Čeprav se je v zadnjih letih povečalo število ljudi, ki se v stiski obrne po pomoč, je pa žal še vedno prisoten strah pred razkritjem psiholoških težav. Nekateri ljudje se bojijo resnih bolezni s področja psihiatrije oziroma da bodo izgubili razum, veliko pa je tudi takšnih, ki mislijo, da morajo tovrstne težave reševati sami." je dejala Nuša Konec Juričič iz svetovalnice za prvo psihološko pomoč v Celju in Laškem.

Si razmišljal o tem, da bi si kaj naredil? 

Najslabša izbira je tišina, so ob prihajajočem svetovnem dnevu preprečevanja samomora opozorili na Nijz:  

"Vsekakor je prvi korak prelomit tišino, tišina je slaba izbira v takem primeru, Res je, da se ljudje ne čutimo usposobljene, oziroma nas prestraši, če zaznamo, da se bližnjemu nekaj dogaja. Raje se umaknemo in s tem izgubimo to možnost, izgubljamo ta stik. Zato je treba je pristopiti s vprašanji: Kako se počutiš, ti je težko? Ti kaj pomagam? Si razmišljal o tem, da bi si kaj naredil? Slednje vprašanje se nam mogoče res zdi nekoliko tvegano, vendar ni, saj ljudi, ki ne razmišljajo o samomoru, takšno vprašanje ne bo napotilo na samomor," nam ob dilemi, ko pri nekomu zaznamo stisko, svetuje psihiatrinja, ki dodaja, da je ljudem, ki so v takšni stiski, zelo pomemben občutek, da je nekomu vendarle mar: " Zato lahko tudi mi, pa če gre samo za kolega samo v službi veliko naredimo, pokažemo skrb. Mogoče pa bo poiskal pomoč in razrešil zadevo."

vanda.levstik@zurnal24.si