Zaradi bolezni srca in žilja (BSŽ) v enem letu umre več kot sedem tisoč Slovencev ali skoraj vsaki drugi. “Glede na leto 2002 je v Sloveniji na leto približno 1.200 manj smrti zaradi tovrstnih bolezni. Polovico uspeha lahko pripišemo boljšemu zdravljenju, vsaj 600 ohranjenih življenj na leto pa je zasluga uspešnih preventivnih programov,” je na novinarski konferenci inštituta za varovanje zdravja (IVZ) povedal Zlatko Fras.

Skoraj milijon pregledov

V Sloveniji smo preventivne programe za preprečevanje BSŽ začeli izvajati pred desetimi leti. V tem obdobju je bilo pregledanih več kot 900 tisoč ljudi. Pri velikem deležu odraslih Slovencev so odkrili dejavnike tveganja; skoraj 80 odstotkov pregledanih ima povišano raven holesterola, okoli 35 odstotkov pa povišan krvni tlak. V 61 zdravstvenih domovih je bilo izvedenih okoli 30 tisoč delavnic o odvajanju od kajenja, pomenu zdrave prehrane in gibanja ter podobnem; udeležilo se jih je več kot 300 tisoč ljudi.

2.500 evrov za življenje

“Pred izgradnjo avtocest je na naših cestah na leto umrlo 600 ljudi, zdaj jih umre 150. Za izgradnjo smo zapravili šest milijard evrov in tako vsako leto ohranimo približno 450 življenj. Samo s preventivnimi programi, ki na leto stanejo 1,5 milijona evrov, pa vsako leto preprečimo 600 smrti,” je dodal Fras.