Kot je pred začetkom predavanja Ali bo za Slovence spet veljalo samo milijon nas je? v Svetovnem slovenskem kongresu povedal Janez Stergar, delež narodnostno opredeljenih Slovencev pada že vse od konca druge svetovne vojne. Leta 1948 se je za Slovence opredeljevalo 97 odstotkov prebivalcev, v letu 2002 pa dobrih 83 odstotkov.

Stergar sicer meni, da obstajajo tri Slovenije – matična, zamejska in izseljenska.

Ob tem poudarja, da v nobeni državi delež in število tistih, ki se izjavljajo za Slovence, ne upada tako močno kot v matični državi slovenskega naroda. Kot pravi, zunaj meja Slovenije živi od 461 tisoč do 558 tisoč Slovencev.

Podatki zadnjega štetja prebivalcev v letu 2002, v katerem so raziskovalci beležili tudi jezikovno pripadnost prebivalcev, kažejo, da je prebivalcev, ki so za materni jezik navedli slovenski jezik, bistveno več od tistih, ki so se za Slovence opredelili.

V letu 2002 je namreč slovenščino kot materni jezik navedlo 1.723.434 prebivalcev Slovenije. To pa je, kot pravi Stergar, paradoksalno.

Preseneča ga, da upadanju deleža narodnostno opredeljenih Slovencev zlasti politiki ne posvečajo večje pozornosti. Ti naj bi skrbeli za razvoj slovenskega jezika in slovenske kulture, meni.