Ali je denimo jogurt trgovske znamke Hofer, ki ga izdelujejo Ljubljanske mlekarne, enake kakovosti kot tisti, ki ga prodajajo pod blagovno znamko Ljubljanskih mlekarn, le da je cenejši? Z Ljubljanskih mlekarn so nam odgovorili le: "Trgovske blagovne znamke so resničnost današnjega sveta. Imamo poslovno strategijo razlikovanja lastnih blagovnih znamk od trgovskih. Za vse izdelke pa zagotavljamo enak nadzor nad kakovostjo in varnostjo."

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar v zvezi s tem pojasnjuje, da je kakovost izdelka trgovske znamke – kjer gre tako rekoč za identičen izdelek, kot ga ponuja proizvajalec (strategija posnemanja) – odvisna od pogajalske sposobnosti proizvajalca. Če je izdelek trgovske znamke preveč podoben "originalu", si proizvajalec sam sebi odžira tržni delež. Proizvajalci se zato za tovrstni pristop odločajo vse manj. Če pa se, za trgovce po nižji ceni proizvajajo izdelke, ki imajo – v nasprotju s tistimi z lastno blagovno znamko – nižjo gramaturo (na primer 800 gramov namesto kilogram), jih ponujajo le v diskontnih količinah (denimo dva litra), poskrbijo za variacijo okusa, možno pa je, da se poslužijo tudi cenejše recepture.

Kupuje se vse slabša hrana

Strategije trgovcev glede trgovskih blagovnih znamk so različne. Nižje cene lahko dosegajo z manjšimi maržami. "Pri cenovno nizko orientiranih linijah pa gre zagotovo za drugačno kakovost, saj trgovec zahteva istovrsten izdelek po bistveno nižji ceni," je prepričan Kuhar. "Neverjetno je, kako smo Slovenci ekstremno cenovno orientirani in pripravljeni na kompromise glede kakovosti," ugotavlja in dodaja: "Opaziti je rast nizkocenovnih trgovskih blagovnih znamk, kar pomeni, da ljudje vse več kupujejo poceni in slabo hrano." To po njegovem mnenju dokazuje že obseg trgovskih blagovnih znamk na trgovinskih policah ali v nakupovalnih vozičkih.

ZPS: Enotne ocene ni

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) neposredne primerjave med blagovnimi znamkami enakih prehranskih izdelkov ne delajo, uvrščajo pa izdelke trgovskih blagovnih znamk v svoja redna testiranja. "Enotne ocene o kakovosti ne moremo podati, saj so nekateri izdelki na testiranju izjemno dobro ocenjeni, drugi pa so le povprečni," pravi Jasmina Bevc iz ZPS. "Večina prehranskih izdelkov je standardiziranih po mednarodnih standardih ali pa sta njihova sestava in kakovost strogo določeni v zakonodaji," izpostavlja. Za primer navaja navadni jogurt, kjer je med blagovnimi znamkami možna variabilnost le pri odstotku maščob v mleku. "Pri sadnem jogurtu, ki je proizveden iz navadnega jogurta z dodatkom sadnega pripravka (podoben džemu), pa se lahko pojavljajo rahle razlike v dodanem sadju, vendar le če se ne povečajo stroški proizvodnje," dodaja.