Odkritje pa ni pomembno le za ta del populacije, temveč bi od izsledkov raziskave, ki so jo izvedli v Newcastle University v Veliki Britaniji, lahko imela korist tudi širša populacija. A da bi to lahko potrdili so potrebne nadaljne raziskave.

Na univerzitetnem Inštitutu za človeško genetiko so v raziskavi uporabili 1071 ljudi z Lynchevim sindomom, kar pomeni, da imajo podedovano večjo možnost za razvoj številnih oblik rakavega obolenja. Udeležence so razdelili v dve skupini. Prva je redno jemala aspirin, druga pa je bila kontrolna skupina, ki je dobila placebo.

Aspirin

Aspirin, ki ga je razvil Bayer, je zdravilo, ki se ga dobiti brez recepta. V manjših količinah naj bi pomagal tudi pri preprečevanju možganskih kapi ter srčni napadov. A pogosto ljudem jemanje aspirina povzroča tudi bolečine v trebuhu ter druge podoben težave.

Učinek viden šele po desetih letih
Prvi rezultati po 29-ih mesecih med njimi niso pokazali razlik. Šele pri testih, ki so jih izvedli 10 let po začetku raziskave, so ugotovili, da ima aspirin, ki so ga člani prve skupine sicer jemali le štiri leta, pozitiven učinek. V prvi skupini je do sedaj namreč za rakom debelega črevesja zbolelo le 6 ljudi, medtem ko je število takih v drugi skupini večje. Med tistimi, ki aspirina niso jemali je namreč zbolelo že 16 ljudi.

Vodja raziskave John Burn je tako sklenil, da so se pozitivni učinki aspirina nadaljevali tudi po tem, ko je bila raziskava zaključena. Po njegovem mnenju naj bi aspirin deloval tako, da bi napadel tiste celice, ki bi se lahko spremenile v rakave. A za potrditev te teorije bodo potrebne še nadaljne raziskave.