Odgovor na to in podobna vprašanja se skriva v naših možganih. Ball pojasnjuje, da je poslušanje Lady Gaga prav tako zahtevno kot poslušanje Bacha ali Beethovna. Katerakoli že je vaša najljubša zvrst glasbe, vaši možgani delajo na vso moč, da bi iz nje potegnili glavno misel. Ko pride do dela, ki vam je posebej všeč, si možgani to zapomnijo in ta del dojemajo kot posamezno noto, ne skupek.

Zbiramo vzorce
"Zbiramo vzorce in z glasbo najdemo vzorce v zvoku. Smo polno opremljeni z določenimi kazalci, da bi našli smisel tega, kar slišimo. Te mehanizme uporabljamo za to, da dojamemo smisel slišanega," pravi Ball.

Medicina je že dokazala, da ta proces ni omejen na eno polovico možganov. Različni vidiki glasbe aktivirajo različna področja. Ušesna mečica ujame melodijo in ritem, hipokampus shranjuje glasbene spomine in je pod vplivom "ritma" skladbe – to tudi pojasnjuje, zakaj je težko sedeti brez vsakršnega giba med poslušanjem Lady Gaga.

Pomembna tudi vzgoja
Vprašanje pa ostaja, ali je ta proces zasnovan posebej za "prenašanje glasbe" ali gre le za drugačno reakcijo živčnega sistema. "Žal je resnica taka, da ne vemo. Vemo pa, da je način, kako se učimo ceniti glasbo, pogojen s tem, kako smo bili vzgojeni," je dejal Ball.

Želimo glasbeni prostor
Njegova definicija "glasbenega instinkta" je, da smo vsi nagnjeni k temu, da bi svet naredili za glasbeni prostor. Razen majhnega odstotka ljudi, ki so gluhi, je po Bellovem mnenju nemogoče reči: "Nisem glasbenik." Pa čeprav na karaokah ravno ne blestite.