Med pet in deset odstotkov dijakov na informativnih dnevih spremljajo starši, na podlagi lastnih opažanj ocenjuje andragoginja in predstojnica Oddelka za andragogiko in pedagogiko Filozofske fakultete (FF) Univerze v Ljubljani (UL) Sabina Jelenc Krašovec. "Trend se spreminja in v zadnjih letih vse več dijakov prihaja skupaj s starši. Na petkovih dopoldanskih predstavitvah je staršev nekoliko manj, ob popoldnevih in sobotah, ko končajo službe in si vzamejo čas, pa jih pride kar nekaj," pojasnjuje Jelenc Krašovčeva. Včasih starši prevzamejo dejavnejšo vlogo in na predstavitvah celo sprašujejo. "Jaz jim sicer po navadi dam kakšno opazko, ker se mi to res ne zdi primerno. Menim, da starši nikakor ne spadajo na fakulteto in da se nimajo več kaj vtikati v ta proces," je jasna andragoginja.

Mama kot opora

"Izbiram med kemijo, zgodovino ter v skrajni sili tudi pomorstvom in prometom. Na mojo odločitev zelo vplivajo starši, saj je mama kemičarka," je pojasnil dijak Luka, ki ga je na petkovi predstavitvi študijske smeri spremljala prav mama. "Zagotovo ne poskušam vplivati na to, da bi bil kemik, ker pa pozna moje delo, ga to najbrž bolj pritegne. Odločiti pa se bo moral sam. Naj izbere tisto, kar ga veseli, tudi jaz sem. Je pa lažje, če ti starši malo namignejo ali pokažejo, kaj delajo," je svoj vpliv komentirala Lukova mama, ki bi sicer podprla vsako sinovo odločitev.

Lani so straši na informativnem dnevu spremljali tudi gimnazijko Margareto. "Na mojo mami gledam kot oporo, ki mi pomaga, če se sama ne znam odločiti," je po predstavitvi študija psihologije dejala dijakinja. Na njeno odločitev o študiju sicer najbolj vplivajo informacije v medijih in na spletu ter izkušnje znancev.

Napačen signal otroku

Starši s tem, ko svoje otroke spremljajo na informativnih dnevih, po mnenju Jelenc Krašovčeve dajejo otrokom napačno sporočilo, saj dijaki tako niso postavljeni v vlogo, ko morajo prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Posledično so tudi zato nove generacije študentov manj samoiniciativne, manj si upajo, manj sprašujejo in diskutirajo. "Vložiti moraš veliko energije, da jih po enem ali dveh letih aktiviraš do te mere, da si upajo ugovarjati. Želeli bi si, da bi študentje ugovarjali, da bi imeli argumente in da bi nasprotovali," je kritična sogovornica.

Da imajo straši vedno večji vpliv pri izbiri študija svojih otrok, opažajo tudi na Univerzi v Mariboru, kjer izpostavljajo, da po dodatnih informacijah v večji meri kot dijaki sprašujejo njihovi starši. V razgovorih s srednješolci ugotavljajo še, da veliko mladih ne ve, kateri študij jih zanima oziroma kaj si želijo v življenju početi.