Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je na današnji predstavitvi predloga zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki ga je vlada že pripravila in je zdaj v parlamentarnem postopku, dejala, da želijo s tem zakonom dati pogum žrtvam nasilja v družini, da sploh sprožijo postopek. Predlagano besedilo pa opozarja tudi na pomen dela s povzročiteljem nasilja, ne le z žrtvijo. "Žrtve nasilja v družini enostavno nimajo moči, da sprožijo postopek, dokler ne pride včasih na žalost tudi do najhujših posledic," je dejala Cotmanova.

Kot novost tudi ekonomsko nasilje
Po predlaganem zakonu so posamezne oblike nasilja v družini fizično, spolno in psihično nasilje, kot novost pa tudi ekonomsko nasilje in zanemarjanje dolžne skrbi. Organom in organizacijam nalaga dolžnost, da nudijo pomoč vsem žrtvam, tako ženskam in otrokom kot tudi moškim ter starejšim družinskim članom, ljudem z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi oviranostmi. Posebno varstvo pred nasiljem pa namenja mladoletnim družinskim članom – otrok je žrtev nasilja tudi, če je navzoč pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani ali če živi v okolju, kjer se nasilje izvaja, je povedala ministrica.

Ženske so običajno nasilne nad otroki. © iStockphoto

V skladu s predlaganim zakonom mora v primeru, ko gre za sum, da je otrok žrtev nasilja, vsakdo, tudi na primer zdravniki, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti, takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo.

Center za socialno delo po predlogu zakona skupaj z žrtvijo, multidisciplinarno skupino in v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami izdela načrt pomoči. Ta naj bi zajel dolgoročne rešitve in ureditev življenjskih razmer žrtve.

Sodišče lahko izseli nasilneža
Sodišče lahko po predlaganem besedilu na predlog žrtve z odločbo naloži povzročitelju nasilja, ki z žrtvijo živi v skupnem gospodinjstvu, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo. Sodišče časovno omeji trajanje ukrepa na največ šest mesecev. Če žrtev v roku, ki ga določi sodišče, ne more najti drugega primernega bivalnega prostora, lahko sodišče rok na predlog žrtve izjemoma podaljša še za največ šest mesecev.

Zakon naj bi uvedel tudi brezplačno pravno pomoč žrtvi v tistih sodnih postopkih, ki tečejo na njen predlog zaradi predlagane prepovedi nasilnih ravnanj in ureditve stanovanjskih razmer, je zapisano v predlaganem besedilu.

Večina nasilja se dogaja za zaprtimi vrati. © iStockphoto

To opozarja še na pomen dela s povzročiteljem nasilja na centrih za socialno delo in v sklopu nevladnih organizacij. Poleg tega prek določbe, da centri za socialno delo lahko napotijo povzročitelja nasilja na ustrezne programe, spodbuja oblikovanje takšnih programov.

V 88 odstotkih so nasilje povzročili moški
Kot je navedeno v predlogu zakona, je edini organ v Sloveniji, ki vodi uradno statistiko nasilja v družini, policija. Od leta 1999 namreč pri vsakem zaznanem kaznivem dejanju opredeli tudi razmerje med povzročiteljem in žrtvijo nasilja. Tako je policija v letu 2000 zaznala 3084 kaznivih dejanj nasilja v družini, v letu 2001 3844, v letu 2002 4441, v letu 2003 5224 in v letu 2004 5066. Večina teh je bila storjenih v stanovanju. Povzročitelji kaznivih dejanj z elementi nasilja v družini so bili v 88 odstotkih moških, v 12 odstotkih pa ženske (večina teh je povzročiteljic nasilja nad otroki).